Po ugotovitvah raziskave EOS Banking AI Barometer 2026, v kateri je sodelovalo 4400 ljudi iz 11 evropskih držav, od tega 400 iz Slovenije, je 38 odstotkov slovenskih anketirancev ocenilo, da se je komunikacija z njihovo banko v zadnjih treh letih zaradi umetne inteligence izboljšala. Od tega jih je 13 odstotkov ocenilo, da se je izboljšala znatno, 25 odstotkov pa, da se je delno. Poslabšanje je na drugi strani zaznalo 11 odstotkov vprašanih, 43 odstotkov pa ni zaznalo sprememb.
Na evropski ravni je o izboljšanju storitev poročalo 46 odstotkov anketirancev, izhaja iz sporočila za javnost skupine EOS.
Slovenski bančni komitenti pri umetni inteligenci najbolj cenijo operativno učinkovitost in prilagodljivost. 55 odstotkov vprašanih ji pripisuje lažje iskanje informacij, 54 odstotkov boljšo dostopnost storitev 24 ur na dan in sedem dni v tednu ter 50 odstotkov hitrejšo komunikacijo.
Za prvi stik z banko Slovenci sicer še vedno najpogosteje izbirajo osebni obisk poslovalnice oz. osebno svetovanje. Delež je znašal 58 odstotkov, evropsko povprečje pa je 46 odstotkov.
Pri priljubljenosti kanalov za prvi stik z banko v Sloveniji sledita elektronska pošta s 45 in telefonska podpora s 44 odstotki. Da za prvi stik z banko uporabljajo klepetalne robote, je navedlo 14 odstotkov vprašanih v Sloveniji, medtem ko je med mladimi od 18 do 34 let ta delež znašal 28 odstotkov.
Umetna inteligenca se po ugotovitvah skupine EOS uveljavlja tudi kot orodje za zgodnje prepoznavanje finančnih stisk. V Sloveniji se je 35 odstotkov vprašanih že srečalo s prekoračitvijo limita ali težavami pri plačilu obroka (evropsko povprečje znaša 30 odstotkov), 19 odstotkov anketirancev pa ima izkušnjo s podjetjem za izterjavo.
Slovenski bančni komitenti so pri tem izjemno naklonjeni pametnim rešitvam za pomoč banke ob finančnih izzivih. Tako bi si 59 odstotkov vprašanih v Sloveniji želelo samodejno opozorilo umetne inteligence pred prekoračitvijo limita, 57 odstotkov pa bi jih sprejelo predlog umetne inteligence za enomesečni zamika plačila obroka.
V Sloveniji obenem 49 odstotkov vprašanih meni, da bi bil koristen predlog individualnega načrta odplačevanja dolga, 38 odstotkov pa bi cenilo napotitev na neodvisno svetovalno službo.
Raziskava je tudi pokazala, da bi se 30 odstotkov vprašanih v Sloveniji o občutljivih finančnih temah raje pogovarjalo z umetno inteligenco kot s človekom, predvsem zaradi manjšega občutka nelagodja ali sramu.
V Sloveniji 47 odstotkov vprašanih bolj zaupa umetni inteligenci kot bančnemu uslužbencu pri zaznavanju sumljivih transakcij in poskusov prevar. Na drugi strani pa pri odobritvi kreditov komitenti ostajajo zadržani, saj bi jih slaba četrtina to odločitev prepustila algoritmom, medtem ko večina še naprej prisega na človeškega svetovalca.
Skoraj 80 odstotkov anketiranih Slovencev medtem pričakuje, da banke javno razkrijejo etična načela in smernice, ki jih upoštevajo pri implementaciji umetne inteligence, so še sporočili iz skupine EOS.