Skupina poslancev s prvopodpisanim Andrejem Kosijem zahteva razrešitev Nataše Avšič Bogovič zaradi njenega vodenja 21. izredne seje 28. avgusta. Kosi ji očita, da je posegala v nastope poslancev, prekinjala razprave, omejevala postopkovne predloge in komentirala njihovo vsebino. Pri tem naj za vse ne bi uporabljala enakih meril. »Pravilo ne more biti strogo za nasprotne in prožno za naše,« je dejal. Ko poslanec sede na mesto predsedujočega, mora po njegovih besedah politično vlogo podrediti odgovornosti do vseh poslancev. Pooblastila predsedujočega niso njegov osebni privilegij in »tudi ne politično orožje večine«, temveč morajo zagotavljati urejen in pošten postopek.
Kosi je opozoril predvsem na omejevanje postopkovnih predlogov. Predsedujoči lahko poslanca prekine, kadar se postopkovni predlog spremeni v vsebinsko razpravo, vendar mora to po njegovem početi dosledno in ne glede na politično pripadnost govornika. Če enemu dovoli širšo razlago, drugemu pa že na začetku odvzame besedo, nastane dvom, da ne varuje postopka, temveč politično presoja poslanca. »Ko je poslancem neupravičeno omejena beseda, ni utišan samo posameznik, omejen je tudi glas ljudstva, ki ga predstavlja,« je poudaril. Po njegovi oceni ne gre za eno napačno presojo, temveč za skupek ravnanj, ki je omajal zaupanje v nepristranskost podpredsednice.Avšič-Bogovičeva: Pokažite konkretno kršitev
Nataša Avšič Bogovič je predlog zavrnila kot neutemeljen. Obrambo je oprla na magnetogram avgustovske seje in poslance poimensko spomnila, da je postopkovne predloge dovolila predstavnikom različnih poslanskih skupin. Zavrnila je trditev, da jih je sistematično onemogočala. »Nevtralnost ne pomeni, da predsedujoči ne sme odločati – mora odločati,« je dejala. Predsedujoči mora po poslovniku presoditi, ali je nastop še postopkovni predlog, ali so izpolnjeni pogoji za repliko in ali se govornik drži točke dnevnega reda. To po njenem niso politične odločitve, ampak jedro vodenja seje.
Poudarila je, da ji predlagatelji niso pokazali dveh primerljivih primerov, v katerih bi poslanca obravnavala različno zaradi njune politične pripadnosti. »Pri tako resnem predlogu potrebujemo več kot možnost drugačne interpretacije. Potrebujemo konkretno dejanje in konkretno kršitev.« Spomnila je tudi, da so postopkovne predloge omejevali že predsedujoči v prejšnjih mandatih. Odločitev o tem, kaj je postopkovno in kaj ne, zato sama po sebi še ni dokaz pristranskosti. Če želijo poslanci drugačna pravila, jih morajo po njenem najprej jasno določiti za vse. Priznala je, da je na sporni seji v nekem trenutku ustavila nadaljnje postopkovne predloge, vendar ga ni dovolila niti poslanki Svobode Tamari Kozlovič. »Lahko se z mojimi posameznimi odločitvami ne strinjate, to je legitimno. Toda za razrešitev bi morali pokazati konkretno kršitev, konkretno razlikovanje in konkretno povezavo med mojim ravnanjem in politično pripadnostjo poslanca.«
»Brutalni šovinistični obračun«
V SD predloga ne podpirajo. Andreja Katič je poudarila, da mora biti razrešitev člana vodstva parlamenta skrajni ukrep, namenjen resnim in ponavljajočim se kršitvam. Nestrinjanje s posamezno odločitvijo predsedujočega na eni seji po njeni oceni še ni razlog za razrešitev, ta pa ne sme postati sredstvo političnega obračunavanja ali ustrahovanja.
Krivec je vztrajal, da je moral zaradi zaščite integritete parlamenta pojasniti, da v njem sedijo poslanci, izvoljeni na zakonit in pregleden način. Izmenjava je tako sama postala primer vprašanja, ki je v središču predloga za razrešitev: kje se konča skrb predsedujočega za red in začne politično polemiziranje z govorcem.
Resnica za razrešitev, Svoboda: »Planet Zemlja kliče«
V Resnici so se postavili na stran predlagateljev. Nedeljko Todorović je poudaril, da ne gre zgolj za politično nestrinjanje s slogom vodenja, ampak za domnevne konkretne kršitve poslovnika. Skliceval se je predvsem na 69. člen, po katerem mora predsedujoči poslancu, ki želi govoriti o uporabi poslovnika, dati besedo takoj. Po njegovih besedah Nataša Avšič Bogovič nekaterim poslancem ni omogočila postopkovnega vprašanja, čeprav za zavrnitev ni bilo poslovniške podlage. »Pri tako pomembni funkciji mora veljati preprosto pravilo: enaka dejanja, enaka poslovniška merila,« je dejal.Tamara Kozlovič iz Svobode je nastop začela z besedami: »Planet Zemlja kliče.« Predlog po njenem ne govori toliko o delu Avšič Bogovič kot o »nenadni skrbi predlagateljev za standarde parlamentarnega vedenja«. Opozorila je, da opozicijski poslanci v zadnjih mesecih niso poslušali le prekinitev, temveč tudi opazke o »damski kulturi«, »pocestniškem« vedenju, huliganih, terapiji in pozabljenih tabletah. »In potem naj bi bila danes za trenutno koalicijo osrednji problem parlamentarne kulture Nataša Avšič Bogovič,« je dejala. Po njeni oceni je podpredsednica postala tarča, ker je sejo vodila mirno in odločno ter ni dovolila, da bi jo drugi vodili namesto nje.
Kozlovič je vprašanje povezala tudi z odnosom do žensk v politiki. »Da je moški, ki je oster in žaljiv, odločen, ženska, ki je ostra, pa problematična in histerična?« je vprašala. Ko ženska vztraja pri odločitvi, je po njenih besedah hitro označena za preglasno, preostro in neprimerno za funkcijo. V Svobodi so poudarili še, da podpredsedniško mesto po poslovniku pripada največji opozicijski poslanski skupini. »Svoje funkcionarje si izbirajte sami. Kdo predstavlja največjo opozicijsko poslansko skupino, bomo odločali v Svobodi,« je dejala Kozlovič. Dodala je, da poslanska skupina za Avšič Bogovič stoji soglasno.
SDS: »Poslovnik ni jedilni list«
Andrej Poglajen je v imenu SDS napovedal podporo razrešitvi. Avšič Bogovič je očital, da je poslancem iz svoje politične opcije dopuščala izraze, kot sta »smrkavec« in »mladič«, medtem ko je drugim omejevala postopkovne predloge. »Poslovnik ni jedilni list, iz katerega predsedujoči izbere samo tiste določbe, ki so mu v danem trenutku po godu,« je dejal. Če predsedujoči ukrepa ob žalitvi z ene strani dvorane, mora enako ravnati tudi, ko žalitev pride iz politično bližjega dela parlamenta. Nastop je začinil tudi s političnimi bodicami. Način vodenja Avšič Bogovič je povezal z »mentaliteto vodenja sej, ki si je v prejšnjem mandatu nadela rdeče petke«, ob zavračanju očitkov o obračunavanju z žensko pa pristavil, da je to eden od dveh spolov oziroma »po definiciji skrajne levice eden od deset tisoč spolov«.Podporo razrešitvi so napovedali tudi v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Andrej Černigoj je dejal, da so bile njegove zahteve za postopkovne predloge na avgustovski seji prezrte, pri tem pa ni dobil konkretne obrazložitve, katero pravilo naj bi kršil. Strinja se, da podpredsedniško mesto pripada opoziciji, vendar to po njegovem ne pomeni, da je oseba na njem nedotakljiva. »Postopkovni predlog ni privilegij poslanca, je poslovniška pravica,« je poudaril in dodal, da morajo enaka merila veljati za podpredsednike iz koalicije in opozicije.
Po predstavitvi stališč poslanskih skupin so se začeli nastopi posameznih poslancev. O razrešitvi Avšič Bogovič bodo odločali na tajnem glasovanju, za uspeh predloga pa je potrebnih najmanj 46 glasov.