Gre za celostno prenovo enega najbolj obremenjenih urgentnih centrov v Evropi, ki letno obravnava 170.000 bolnikov. Potekala je ob sočasni nezmanjšani delujoči urgentni dejavnosti. Sodobno glavno stavbo UKC Ljubljana so odprli leta 1975, februarja 1976 pa je v njej začel delovati centralni urgentni blok.
Takrat je predstavljala enega najsodobnejših modelov organizacije nujne medicinske pomoči v nekdanji Jugoslaviji, saj je združevala splošno nujno medicinsko pomoč, urgentni kirurški blok in internistično prvo pomoč, so zapisali v publikaciji o mejnikih prenove urgence. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je obremenitev urgence nenehno povečevala, po več reorganizacijah pa je leta 1999 ponovno zaživel urgentni kirurški blok v sodobnejši organizacijski obliki.
Rok se je zamaknil, stroški povišali
Ministrstvo za zdravje je 18. julija 2007 s konzorcijem podjetij pod vodstvom SCT podpisalo pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del. Dela naj bi bila zaključena konec leta 2009, projekt pa je bil ocenjen na 95,2 milijona evrov. Temeljni kamen so položili 24. julija 2007, idejna zasnova prenove pa sega v leto 1996. Spomladi 2009 so gradnjo ustavili, ker je bil projekt narejen le za konstrukcijo, pritličje in tretjino prometnega terminala.
Rok za dokončanje se je zamaknil v leto 2012, predvideni stroški pa so se zvišali na okoli 100 milijonov evrov. Januarja 2010 so dela nadaljevali, pridobili so tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo zgornjega nadstropja. Na vrhuncu gospodarske krize je vlada poleti 2010 z rebalansom proračuna investicije v zdravstveni resor skrčila za skoraj 50 milijonov evrov. Dela so zamaknili v leto 2011, pojavili so se tudi novi zapleti pri gradnji. Gradnjo so ustavili po stečaju podjetja Vegrad oktobra 2010. SCT je sicer zagotovil, da bo prevzel Vegradove obveznosti, a je nato tudi sam končal v stečaju.
Sodobno prenovljeno internistično prvo pomoč odprli 2017
Marca 2011 je ministrstvo za zdravje odstopilo od pogodbe s konzorcijem SCT, Vegrad in GPG ter začelo iskati novega izvajalca za dokončanje projekta. Predvideni zaključek del so premaknili na konec leta 2014. Kot prvi dokončani objekt v okviru gradnje nove urgence so 6. februarja 2013 odprli heliport, vreden 5,56 milijona evrov. Na "neživljenjske razmere" za delo in bolnike so zdravniki opozorili med stavko maja 2015. Gradnjo druge faze urgence so nato začeli avgusta 2015, po tistem, ko je ministrstvo s podjetjem Kolektor Koling julija 2015 podpisalo pogodbo.
Sodobno prenovljeno internistično prvo pomoč in splošno nujno medicinsko pomoč so nato odprli leta 2017, stala je skoraj 24 milijonov evrov. Ob odprtju prenovljene internistične prve pomoč leta 2017 je takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc napovedala, da bo tretja faza, torej prenova urgentnega kirurškega bloka, predvidoma zaključena do leta 2020. Tretjo fazo so začeli marca 2019 in je potekala v več delih. Prvi del, to je prenova prostorov za oskrbo težjih kirurških bolnikov in RTG-diagnostiko, mavčarne ter prostorov za oskrbo lažjih kirurških bolnikov, so zaključili oktobra 2020. Med letoma 2020 in 2023 so prenovo ponovno popolnoma ustavili.
Dela ohromila pandemija covida-19
V teh letih se je zamenjalo šest ministrov za zdravje, obdobje je zaznamovala tudi epidemija covida-19. Dela so nato intenzivno stekla v začetku leta 2024 in se nadaljevala v letih 2025 in 2026. Septembra lani so zaključili drugi del prenove urgentnega kirurškega bloka, kjer so urejeni sodobni reanimacijski prostori in diagnostični del urgence. Novi prostori so opremljeni z najsodobnejšo opremo in omogočajo hkratno oskrbo več kritično poškodovanih bolnikov, hitrejšo obravnavo življenjsko ogroženih bolnikov in bistveno boljše pogoje za delo zdravstvenih ekip.
V neposredni bližini reanimacijskih prostorov so junija letos namestili napravo photon-counting CT. Gre za tehnološko najnaprednejšo napravo, ki omogoča boljšo prostorsko ločljivost v primerjavi z običajnimi aparati za računalniško tomografijo (CT), so zapisali v publikaciji o mejnikih prenove. Zadnjo fazo prenove so zaključili pred dnevi. Urgenca na 943 kvadratnih metrih pridobiva dve veliki operacijski dvorani in tri male z vsemi potrebnimi dodatnimi prostori. V prihodnjih mesecih načrtujejo še pridobitev hibridne operacijske dvorane, kjer bo nameščen angiograf.
