V Svobodi predlaganega rebalansa po besedah poslanca Klemna Boštjančiča ne bodo podprli. "Ne vsebuje niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo," je bil kritičen.
Izpostavil je hitro rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju in vladi očital, da se brezsramno hvali s tujimi zaslugami. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, vlada Janeza Janše pa je mandat nastopila junija. "Rast prvega polletja torej ne more biti posledica ukrepov vaše vlade, teh takrat ni bilo," je podčrtal.
Kot je dejal Boštjančič, je finančni minister Andrej Šircelj, njegov naslednik na ministrskem stolčku, konec junija opozarjal na katastrofalno stanje javnih financ, "potem pa je bilo čez poletje vse čudežno rešeno".
"Verjamem, da pojoča travica pri vas nikoli ne bi zaigrala, že zdavnaj bi ovenela. In ne pričakujem, da boste danes glasovali drugače, pričakujem pa, da se boste ob vsem tem še vsaj malo zazrli v ogledalo," je dejal Boštjančič.
Tudi v Levici so izpostavili opozorila vlade v zvezi s slabim stanjem javnih financ ob prevzemu mandata. "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati," je dejal poslanec Levice Vladimir Šega in izpostavil, da javna blagajna očitno vendarle ni prazna.
Proračun po njegovih besedah ni samo tehnična tabela prihodkov in odhodkov, ampak odraža politične prioritete. "In pri tem rebalansu je slika precej jasna," je dejal. V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je predvideno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov.
"Torej ne govorimo o proračunu, v katerem bi vlada morala zaradi katastrofalnega stanja javnih financ drastično rezati, nasprotno, denar je," je dejal in izpostavil, da je največja posamezna rast pri obrambi, in sicer v višini približno 302 milijona evrov, od tega kar 179 milijonov za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske, hkrati pa se sredstva za izplačevanje pokojnin in pokojninskih pravic zmanjšujejo za približno 214 milijonov. "To so številke, ki povedo bistveno več kot politični govori," je dejal.
Kritika Levice po Šegovih besedah ne leti na obrambo. "Seveda potrebujemo obrambo, vprašanje pa je, ali je vsaka dodatna stotina milijonov za orožje najboljša možna uporaba javnega denarja. Najboljša obramba države so zadovoljni ljudje, kar se verjetno ne bo zgodilo. Menimo, da mora vlada zato vlagati v ljudi, v plače, pokojnine, zdravstvo, stanovanja, znanost, kulturo in seveda razvoj," je dejal.
Da predlagana prerazporeditev javnega denarja ne odraža dovolj uravnoteženih socialnih in razvojnih potreb države, je ocenil tudi Darko Ratajc iz SD. Kot je dejal, proračunski dokument ne prinaša odgovora na ključne probleme, s katerimi se soočajo država in njeni prebivalci.
"V veliki meri je to posledica reorganizacije vlade, povečanja sredstev za delovanje državnega aparata ter spremenjenih političnih prioritet," je dejal. Kot je pojasnil, vlada več sredstev usmerja v obrambno in represivno področje, medtem ko se na nekaterih področjih, ki so pomembna za delovanje države in kakovost javnih storitev, sredstva zmanjšuje in ne sledi potrebam. "To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam."
Po besedah opozicijskega poslanca v oči med drugim bode, da odhodki rastejo bistveno hitreje kot prihodki, zato se primanjkljaj povečuje in je na meji treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Posebej skrbi ocena fiskalnega sveta, da pomeni predlagani rebalans nadaljnji odmik od vzdržnosti javnih financ, je izpostavil in ocenil, da je vladna formula za pokrivanje primanjkljaja "neprimerna in neodgovorna".