"Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel minister.
O predlaganem rebalansu proračuna za letos je izpostavil, da se načrtovani primanjkljaj ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. Od sprejema sprememb državnega proračuna za leto 2026 v času prejšnje vlade se je spremenila gospodarska aktivnost, ki je višja od takratnih pričakovanj, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, je dodal.
V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa v višini 18,8 milijarde evrov. Oboji se povečujejo. K višjim prihodkom prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal Šircelj.
Za trošarine je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog pa so predvsem višje cen goriv in kurilnega olja. "Trošarine smo spustili na minimum predvsem zato, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalcev in gospodarstva," je poudaril minister.
Povečujejo se nedavčni prihodki, prihodki evropskega proračuna, predvsem ker so zaključili črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je nadaljeval.
Proračunski odhodki se povečujejo zaradi kombinacije novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. V sprejetem proračunu niso bile vključene nekatere obveznosti, kot so zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev, je navedel.
Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bila po njegovih navedbah počrpana vsa sredstva. "Koalicijska pogodba nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo," je povedal.
Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov, in sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel DZ, je spomnil.
Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. "Tu zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo slovenske vojske," je naštel Šircelj. Investicij ne zmanjšujejo, to so po njegovih besedah "naložbe v Slovenijo".
Poseben del predstavljajo še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans pa upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. "Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo," je dodal.
Cilj po Šircljevih navedbah ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP.