Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad), ki gospodari z državnimi zemljišči, je iz uradnih evidenc in tudi na terenu popisal objekte, ki stojijo na zemljiščih v njegovem upravljanju in niso vključeni v nobeno pogodbeno razmerje, njihovi uporabniki pa za uporabo zemljišč oziroma objektov v lasti države ne plačujejo primernega nadomestila. Naštel je 3489 takšnih objektov, na katerih stoji marsikaj – od pomožnih kmetijskih objektov, stanovanj, hlevov, delov stavb za spravilo pridelka, kleti, garaž in zidanic do trgovin, garažnih parkirnih mest, planinskih koč oziroma domov, športnih dvoran, gostinskih obratov, stavb za pastoralno dejavnost …
Državi se ne mudi z izterjavo dolga
Domnevno sporni objekti so v 165 občinah po vsej državi. Sklad je začel oktobra njihovim uporabnikom pošiljati položnice za plačilo uporabnine, in sicer za pretekla tri leta (od 2022 do 2024). Doslej je poslal 2721 računov v skupni vrednosti okoli 1,8 milijona evrov. Več kot tisoč naslovnikov položnic bi moralo plačati od 3 do 250 evrov uporabnine, enajst pa najmanj 10.000. Več kot petsto se jih je na izračun pritožilo.
Zneski na položnicah so izzvali velik revolt, zlasti na Obali, kjer je po skladovih podatkih daleč največ uporabnikov ilegalno postavljenih objektov na državnih zemljiščih. Posledično so skočili pokonci tudi politiki, saj pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami ni modro jeziti potencialnih volilcev. Z Obale prihaja tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić, zato ne preseneča, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ni bilo navdušeno nad početjem sklada, ki je javni zavod v pristojnosti MKGP. Odstaviti so želeli direktorico sklada Ireno Tušar, na koncu je padla odločitev, da plačilo uporabnine odložijo na povolilni čas.
Zaustavitev projekta ni predvidena
Na skladu so za Dnevnik potrdili, da so rok za plačilo uporabnine podaljšali do 1. junija 2026. »Sklad si želi, da bi v tem času čim več uporabnikov zemljišč uredilo razmerje z njim. Po 1. juniju 2026 bomo pripravili celovito poročilo o stanju na ta presečni datum in skladno s sprejetim sklepom sveta sklada sledili nadaljnjim usmeritvam le-tega,« so pojasnili. Iz zapisanega izhaja, da se je svet sklada, ki je njegov organ upravljanja (MKGP ima v sedemčlanskem svetu štiri predstavnike, preostali trije so strokovnjaki s področja delovanja sklada), odločil za zamrznitev projekta uporabnin.
Toda kaj s tistimi, ki so jo že plačali? Do 1. decembra je sklad prejel 368.820,29 evra plačil. Bodo plačnikom denar vrnili? »Sklad si že dlje časa prizadeva urediti vprašanje neurejene uporabe kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije, zato zaustavitev projekta ni predvidena. Sklad se seveda zaveda, da so razmere na terenu specifične in da je treba primer vsakega uporabnika obravnavati individualno. Zato imajo vsi uporabniki možnost ureditve pogodbenega razmerja uporabe zemljišč do 1. junija 2026. Sklad bo po potrebi dodatno individualno proučil vsak primer in z uporabniki zemljišč poiskal rešitev, ki bo ustrezala dejanskemu stanju,« so napovedali.
Ob tem se odpira vrsta vprašanj. Tisti, ki so uporabnino že plačali, so namreč v neenakopravnem položaju glede na tiste, ki jim je pred 1. junijem 2026 ne bo treba, morda ne niti po tem datumu. Še na slabšem pa so zakupniki in najemniki državnih zemljišč, ki že vrsto let redno plačujejo uporabnino, tistim brez pogodbenega razmerja pa je doslej ni bilo treba plačevati, s čimer je bil oškodovan državni proračun. Sklad deluje od leta 1993. Računsko sodišče je v tem času opravilo enajst revizij, povezanih z njim, zadnjo leta 2019. Je čas za novo?
