Poslanka Resnice Katja Kokot, ki se je v parlament prebila z vsega 897 glasovi volilk in volilcev, drži v šahu celotno koalicijo, ministrstvo za kmetijstvo (MKM), upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter tudi vso slovensko veterino. V začetku junija je najprej v zakonodajni postopek vložila strokovno neusklajen predlog novele zakona o veterinarstvu. Z njim je želela doseči jasnejšo razmejitev med tržno dejavnostjo in dejavnostjo javne veterinarske službe, toda zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju zapisala nasprotno: »S predlogom zakona se jasna razmejitev opravljanja javne veterinarske službe od tržne veterinarske dejavnosti opušča.« Kokotova si prizadeva spremeniti tudi ureditev zagotavljanja 24-urnega dežurstva veterinarske službe, ki bi ga morala po njenem prepričanju plačevati država.
Resnica diktira, veterina se trese
Zakon Resnice bi zagotovo uspešno prestal parlamentarno obravnavo, kajti koalicija si kot talka te na videz opozicijske stranke, ki ji s svojimi petimi poslanskimi glasovi omogoča vladanje, ne more privoščiti, da bi glasovala proti predlogom Resnice, pa naj so še tako škodljivi. Da je omenjeni zakon bil škodljiv, je v nedavnem pogovoru za Dnevnikov Objektiv poudarila tudi vršilka dolžnosti generalne direktorice UVHVVR Andreja Bizjak, ki je med drugim dejala: »Predlagane spremembe bi pomenile takšno motnjo v delovanju veterinarskega sistema, da bi bilo v primeru sprejetja zakona v prvotni obliki več škode kot morebitnih koristi. Ogroženo bi bilo tudi delovanje veterinarske fakultete, saj bi bilo izvajanje praktičnega pouka na njej v nasprotju z zakonom.«
Najprej tipanje, potem sistemska rešitev?
UVHVVR je 21. septembra objavila javno naročilo, s katerim je veterinarske organizacije povabila k oddaji ponudbe za zagotavljanje sistema stalne pripravljenosti in neprekinjene telefonske dosegljivosti veterinarja izvajalca sistema zunaj rednega delovnega časa. Javno naročilo je razdelila v šestnajst geografskih sklopov. Načrtovala je, da bo po vsej Sloveniji s pilotnim projektom izbrala tistih sedemnajst veterinarskih ambulant (na območju Ljubljane bi izbrala dva izvajalca, drugod pa po enega), ki bodo oddale najugodnejšo ponudbo. Ob tem je UVHVVR mesečno plačilo v javnem naročilu omejila na največ 1500 evrov za posamezni sklop. Določila je tudi, da mora biti dežurni veterinar med delavniki po telefonu dosegljiv med 16. uro popoldne in 8. zjutraj, ob sobotah, nedeljah in praznikih bi pri telefonu dežural 24 ur, v urgentnih primerih pa bi moral na kraj dogodka oziroma v veterinarsko ambulanto prispeti najpozneje v eni uri.
»To naročilo bo pokazalo, ali imajo ambulante za hišne ljubljenčke sploh interes za vzpostavitev stalne pripravljenosti, ki jo bo uprava štiri mesece sofinancirala. S tem jim bomo olajšali nekaj, kar je večina že izvajala, saj so se mnoge ambulante že povezale med seboj in to pripravljenost zagotavljajo skupaj,« je pred odpiranjem ponudb za Dnevnik pojasnila Andreja Bizjak. In napovedala: »Videti moramo, ali je to smiselno in pravilno zastavljeno. Če bo odgovor pritrdilen, bomo prihodnje leto zagotovili sistemski pristop in tudi proračunski denar zanj.«
Skromen odziv jih je presenetil
Toda prispele so zgolj tri ponudbe – dve za belokranjski razpisani sklop stalne pripravljenosti (Veterinarska ambulanta Črnomelj in Belokranjska veterinarska služba Črnomelj) in ena za postojnskega (Prima veterina). Na UVHVVR so priznali, da jih je tako pičel odziv presenetil. So nemara za ta pilotni projekt veterinarskim organizacijam ponudili preskromno sofinanciranje? »To težko komentiramo. Zagotovo je interes veterinarskih ambulant, da je znesek čim višji. Ocenili smo, da je plačilo 1500 evrov za stalno pripravljenost ustrezen znesek, saj gre za dosegljivost po telefonu in ne za fizično prisotnost v ambulanti,« so pojasnili. Menijo tudi, da desetdnevni rok za oddajo ponudb ni bil prekratek, »saj je bil obrazec za prijavo enostaven, poleg tega nismo prejeli predlogov za podaljšanje roka«. Na upravi tudi zanikajo, da bi bilo ponujeno sofinanciranje stalne pripravljenosti do konca januarja 2027 prekratko, saj gre za pilotni projekt.
Zanimalo nas je tudi, ali skromen odziv na javno naročilo kaže, da ambulante za hišne ljubljenčke nimajo interesa zagotavljati dežurstev za obravnavo bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali zunaj rednega delovnega časa njihove ambulante. »Verjetno ne na način, da zagotavljajo stalno pripravljenost kot pogodbeno zavezo, da vodijo določene evidence in razširijo zagotavljanje nujne pomoči tudi na živali s širšega območja,« so odgovorili na UVHVVR. Na vprašanje, kaj to pomeni za dobrobit živali, pa so odvrnili: »Prvo pomoč so veterinarji dolžni zagotoviti po zakonu o veterinarstvu. Veterinarske ambulante morajo vsaj objaviti, kam se lahko stranke obrnejo v času, ko ambulanta ne obratuje. Nekatere so se že organizirale tako, da se povezujejo in zunaj rednega delovnega časa rotirajo. Druge same zagotavljajo stalno pripravljenost tako, da niso teritorialno vezane in obravnavajo vsakogar, ki jih pokliče in prosi za zagotavljanje nujne pomoči zunaj rednega delovnega časa.«
UVHVVR smo še vprašali, ali bodo javno naročilo ponovili oziroma ali bodo kako drugače rešili problem, na katerega se je stranka Resnica odzvala z vložitvijo osnutka novele zakona o veterinarstvu in ga je prav zaradi objave tega javnega naročila pozneje tudi umaknila. »Pilotni projekt bomo izpeljali s prijavljenimi kandidati in potem odločili, ali bomo uvedli tak način ali pa bomo poiskali drugačno rešitev tudi v okviru zakonodajnih sprememb,« so napovedali.