»Končno smo psa sneli z verige, potem pa smo ugotovili, da potrebujemo še nekaj časa. Končno smo rekli, da kokoš ne sodi v kletko, potem smo pogledali koledar: 2034. Končno smo rekli, da mora biti lastniška mačka označena. Potem smo rekli: razen če ostane pri istem človeku, potem pa ni treba. Očitno zaščita živali ni ravna črta, je bolj elastika,« ob načrtovanih vnovičnih spremembah zakona o zaščiti živali ugotavlja Polona Samec, lastnica horjulskega zavetišča za zapuščene živali, ki je po izobrazbi doktorica veterinarske medicine.

»Ljudje na vasi se bodo smejali čipiranju mačk«

Ministrstvo za kmetijstvo (MKM) je 2. oktobra v 30-dnevno javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o zaščiti živali, čeprav je od uveljavitve zadnjih sprememb minilo šele dobro leto. Janševa vlada namerava po nareku kmečkih veljakov razveljaviti oziroma popraviti domala vse, kar je po diktatu zaščitnikov živali lani v ta zakon vnesla vlada Roberta Goloba. Med drugim želi preklicati uzakonitev obveznega čipiranja in registracije lastniških mačk, ki bi začela veljati 1. januarja 2027. Po novem bi morali čipirati samo tisti, ki bi želeli mačko prodati, oddati ali podariti, v vseh drugih primerih naj bi bilo to prostovoljno opravilo.

Pot do uzakonitve obveznega čipiranja mačk je bila trnova. V zakon o zaščiti živali so ga poskušali neuspešno spraviti že leta 2013. Na predlog tedanjega predsednika Veterinarske zbornice Slovenije Boruta Zemljiča, da bi bilo mačke koristno čipirati in registrirati, saj prenašajo številne bolezni, se je takratni poslanec SDS Zvonko Lah odzval z opazko: »Ljudje na vasi se bodo temu smejali.« Vaja s poskusom uzakonitve obveznega čipiranja mačk se je še nekajkrat ponovila. Tudi leta 2021, ko je vlado, tako kot sedaj, vodil Janez Janša, kmetijski minister pa je bil sedanji prvak kmetijske zbornice Jože Podgoršek. Čeprav je njegovo ministrstvo predlagalo obvezno čipiranje mačk, so to določilo kasneje umaknili iz zakonskega predloga.

»Bodo v zakon zapisali tudi, da lisica ne sme loviti kokoši?«

Enako se je zgodilo dve leti kasneje, v vladi Roberta Goloba in v času ministrovanja Irene Šinko, ko so takratne koalicijske poslanke Meira Hot, Urška Klakočar Zupančič in Tatjana Greif med drugim predlagale uzakonitev popolne prepovedi privezovanja psov na verige, prav tako obvezno čipiranje in registriranje mačk. »Predaleč so šli. Čakam naslednjo fazo, ko bodo v zakon o zaščiti živali zapisali, da lisica ne sme loviti kokoši, volk pa ne srn. Kako bi to izpeljali v praksi, seveda ne vedo, kot tudi ne vedo, kako bodo izvajali ta zakon,« se je ob njihov predlog obregnil Roman Žveglič, takratni predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), zdaj pa eden od svetovalcev kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja.

Določila o obveznem čipiranju mačk so se v zakonu o zaščiti živali ukoreninila šele lani, ko je vse niti v svojih rokah držala soproga bivšega predsednika vlade Tina Gaber Golob. »Uvedba obvezne identifikacije mačk z mikročipi in njihove registracije predstavlja ključni ukrep za izboljšanje sledljivosti živali, odgovornega lastništva in zaščite njihove dobrobiti. Prav tako je označevanje mačk ključnega pomena za zmanjševanje stroškov v zvezi z zapuščenimi mačkami. Odgovorno lastništvo je tudi pogoj za zmanjševanje števila zapuščenih mačk v Sloveniji,« je pisalo lani v obrazložitvi zakonskih sprememb, ki so jih po nareku zaščitnikov živali spisali na kmetijskem ministrstvu.

»Čipirane mačke se razmnožujejo enako veselo kot nečipirane«

Pojasnili so tudi, da so označevanju mačk izrazito nasprotovali KGZS, kmečke organizacije in združenja. »Kmetje menijo, da so mačke, ki živijo na ali ob kmetijah, del kmetovanja in del biovarnosti ter da je obvezna označitev teh mačk za kmetije dodatno administrativno in finančno breme,« je pisalo v obrazložitvi zakona.

Uzakonitvi obveznega čipiranja mačk je med zakonodajnim postopkom nasprotovala tudi takratna predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič, sicer doktorica znanosti s področja veterine ter nekdanja direktorica veterinarske uprave. Opozorila je, da je življenje mačk povsem drugačno od življenja psov, ki jih v Sloveniji čipiramo od leta 2003. »Mačke rade menjajo lastnike. Doživljajo jih kot nekoga, ki jim postreže hrano, zato gredo od enega skrbnika k drugemu. To se dogaja tako na kmetih kot v mestih. Vprašati se moramo tudi, kam bo šel denar davkoplačevalcev, ko se bo sofinanciralo čipiranje mačk, ki jih bo lahko zelo hitro povozil avto ali pa odnesla lisica in jim čip ne bo čisto nič pomagal. Kdo bo vodil in odjavljal te uboge muce iz registra? Čipirane mačke se bodo poleg tega razmnoževale enako veselo kot nečipirane. In kaj je alternativa? Boj proti neželenim mladičem,« je lani poudarila Čadonič-Špeličeva.

Najprej pozivali k obveznemu označevanju, zdaj ga ukinjajo

Državni zbor je novelo zakona o zaščiti živali uzakonil julija 2025. Določila o obveznem čipiranju mačk bi morala začeti veljati 1. januarja 2027. Golobova vlada je obljubila, da bo v prehodnem obdobju sofinancirala označevanje mačk in njihov vpis v register hišnih živali. Za ta namen naj bi rezervirala 4,5 milijona evrov. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), je trenutno označenih in registriranih nekaj več kot 145.420 mačk, do tega so jih od uveljavitve zakona (od 20. avgusta lani) do konca letošnjega avgusta čipirali 92.096. UVHVVR je za ta namen v tem času odštela 2.421.636,32 evra.

Kljub temu, da naj bi bilo za čipiranje mačk na voljo še dobra dva milijona evrov, je UVHVVR sofinanciranje tega početja 1. septembra s 30 evrov na žival oklestila na osem evrov. Teden dni kasneje je lastnike znova pozvala, naj svoje živali čipirajo, češ da mikročip pomaga pri izgubljenih in zapuščenih mačkah ter omogoča boljši nadzor populacije. Toda nekaj dni kasneje je padla odločitev, da čipiranje mačk sploh ne bo obvezno oziroma bo obvezno zgolj za tiste, ki bodo želeli žival prodati, oddati ali podariti. Na UVHVVR to odločitev upravičujejo z julija letos sprejeto evropsko uredbo o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti, po kateri označevanje lastniških mačk na ravni EU še ni obvezno.

Polona Samec: Človek mogoče pozabi, čigava je mačka, register nekoliko težje

»Porabili so 2,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, zdaj pa obvezno čipiranje mačk ukinjajo,« je dogajanje za Dnevnik povzela Polona Samec, vodja zavetišča za zapuščene živali Horjul. Preklic te obveznosti je niti ne preseneča. »Ob spremembi vlade je bilo jasno, da so kmetje močan lobi in da niti slučajno ne želijo označevati svojih mačk,« je kritična Samčeva. Prepričana je, da brez čipiranja ohranjamo popolnoma neodgovorno lastništvo. »Odgovornost je treba tako ali drugače uzakoniti, kajti sama od sebe ne bo prišla. Nihče ne bo čipiral mačk, če to ne bo obvezno in če ne bo globe. Kolikor jih je bilo doslej označenih, jih je bilo, več jih ne bo. V prihodnje bodo označene zgolj tiste mačke, ki jih bodo zavetišča oddala novim skrbnikom, in rodovniške živali,« je poudarila Samčeva. Njene izkušnje kažejo, da se lastniki v primeru, da se njihova mačka poškoduje ali zboli, prav tako v primeru neželenih legel, radi potuhnejo, ko je treba plačati veterinarsko storitev ali stroške zavetišča. »Mikročip ima zelo neprijetno lastnost – spomin. Človek mogoče pozabi, čigava je mačka, register nekoliko težje. Ravno zato smo mislili, da smo z uzakonitvijo obveznega čipiranja lastniških mačk naredili korak naprej. Čip resda ne rešuje vsega, ne prepreči zapustitve, ne sterilizira mačke, ne prepreči legla in tudi ne neodgovornega lastništva, naredi pa eno res koristno stvar – ustvari sled,« je sklenila Samčeva.

Priporočamo