Mineva deset let, odkar so v občini Ajdovščina kot prvi v Sloveniji v celoti izpeljali postopek participativnega proračuna. V prvem desetletju so prejeli 330 pobud, od katerih so nato občani izglasovali 125 projektov. V desetih letih je občina za uresničitev pobud iz proračuna namenila skupno skoraj dva milijona evrov. Udeležba na glasovanju se je iz cikla v cikel povečevala, v zadnjih je glasovalo približno 3000 občank in občanov, starejših od 16 let.
Projekt se tam imenuje Moja pobuda in je zapisan celo v statutu ajdovske občine, v letih pa se je nekoliko razvil. Že v drugi izvedbi je bilo dodano področje Mladi, v četrti pa možnost elektronskega oddajanja pobud ter tudi glasovanja prek občinske mobilne aplikacije mAjdovščina.
Večjih sprememb sistema za zdaj v občini Ajdovščina nimajo v načrtu. V prihodnje je njihov glavni cilj nadaljevanje neprekinjenega izvajanja participativnega proračuna, povečanje udeležbe na glasovanju ter krepitev njegove prepoznavnosti kot orodja, s katerim lahko prebivalci uresničujejo manjše, vendar za posamezne kraje zelo pomembne projekte.
Uspevajo srčni projekti
V občini Domžale trenutno izvajajo drugi participativni proračun. Prvega so uspešno izvedli za proračunski leti 2024/2025, trenutno pa poteka participativni proračun za leti 2026/2027. Tudi tam participatorni proračun poteka klasično, občani lahko predlagajo projekte, za katere menijo, da bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja v lokalnem okolju, nato po strokovnem pregledu predlogov sledita javno glasovanje in izbor projektov z največ prejetimi glasovi, ki jih občina nato uvrsti v izvedbo.
»V vsakem obdobju smo prejeli približno 100 projektnih predlogov, kar potrjuje veliko zanimanje občanov za sooblikovanje razvoja svoje občine,« nam je pojasnila Jana Avbelj z domžalske občine. Za izvedbo participativnega proračuna 2026/2027 so tam namenili 390.000 evrov, občanke in občani pa so izglasovali 24 projektov, ki jih bodo izvedli v letih 2026 in 2027.
»Iz izkušenj prvega participativnega proračuna se je pokazalo, da so najuspešnejši predvsem srčni projekti, ki povezujejo ljudi in odgovarjajo na konkretne potrebe lokalnega okolja,« ugotavljajo v Domžalah. Kot navajajo, med takšne zagotovo sodita ureditev medgeneracijskega igrišča na Rovah in projekt Preprečevanje padcev pri starejših. Slednji je bil med občani tako dobro sprejet, da si na občini želijo program nadaljevati in ga nadgrajevati tudi v prihodnje.
»Lahko rečemo, da so izkušnje s participativnim proračunom zares dobre. Občani lahko na tak način neposredno predlagajo projekte, ki se jim zdijo pomembni, občina pa pridobi dragocen vpogled v potrebe in želje posameznih krajevnih skupnosti. Participativni proračun zato vidimo kot pomemben način vključevanja občanov v razvoj občine in ga želimo izvajati tudi v prihodnje,« nam je razložila Avbljeva.
Ponekod manj zanimanja
Medtem na Jesenicah in v Radovljici ugotavljajo, da zanimanje za tovrstno soodločanje o porabi proračunskih sredstev upada in da zato participativnih proračunov ne bodo nadaljevali. Kot pravijo na Jesenicah, predvsem zaradi nizke udeležbe občanov ter zahtevnosti priprave in izvedbe celotnega postopka.
»Občina je v obeh ciklih (2022-2023 in 2024-2025) organizirala javne predstavitve po vseh krajevnih skupnostih ter občanke in občane obveščala o možnostih predlaganja projektov in glasovanja. Kljub temu je bila udeležba že v prvem ciklu nižja od pričakovane. Občina je sprva ocenila, da je razlog morda v tem, da je občane prvič povabila k neposrednemu odločanju o porabi dela proračunskih sredstev, vendar je bila udeležba v drugem ciklu še nižja. Glasovanja se je udeležilo le okoli štiri odstotke vseh upravičencev. Glede na obseg priprav in izvedbe participativni proračun tako med upravičenci ni dosegel pričakovanega odziva,« nam je pojasnila Maja Korošec, ki na jeseniški občini skrbi za odnose z javnostmi.
Previsoke podražitve
Kot pravi Koroščeva, so bile njihove izkušnje s participativnim proračunom pozitivne, saj so se na tak način občani seznanili z novim instrumentom neposredne demokracije in dobili možnost neposrednega sodelovanja pri odločanju o porabi dela proračunskih sredstev. Kot težavna pa se je izkazala izvedba nekaterih izglasovanih projektov.
»Predlagatelji so projekte oblikovali leto ali dve pred njihovo izvedbo. V tem času so se zlasti pri projektih, ki so vključevali gradbene posege, cene občutno zvišale. Občina je morala zato posamezen projekt nadomestiti z naslednjim najbolje ocenjenim projektom ali zanj zagotoviti dodatna proračunska sredstva, ki prvotno niso bila načrtovana. Izkušnje so pokazale, da so projekti, ki vključujejo gradbena dela na javni infrastrukturi, zaradi dolgotrajnejše priprave in spreminjanja stroškov manj primerni za vključitev v participativni proračun,« je razložila sogovornica.
V občini Radovljica so participativni proračun prvič uvedli za leti 2021 in 2022. »Osnovno vodilo je bilo aktivno vključevanje občanov v razvoj njihovega lokalnega okolja ter spodbujanje projektov, ki odgovarjajo na konkretne potrebe posameznih krajev,« nam je pojasnil Viljem Grdadolnik, tamkajšnji predstavnik za odnose z javnostmi.
Odziv občanov je bil v Radovljici po navedbah občine v prvi izvedbi zelo dober. Prejetih je bilo 108 projektnih predlogov, na glasovanje se je uvrstilo 65 projektnih predlogov, za izvedbo je bilo izglasovanih 25 projektov. V letu 2021 se je glasovanja udeležilo 30,23 odstotka vseh upravičencev. Oddanih je bilo 8755 glasov.
Tudi v naslednjem ciklu, za leti 2023 in 2024, je bil interes dober, prejetih je bilo 99 projektnih predlogov, na glasovanje se je uvrstilo 70 projektnih predlogov, za izvedbo je bilo izglasovanih 27 projektov. Na glasovanju je svoj glas oddalo 4237 občank in občanov oziroma 26,2 odstotka vseh. Za cikel v letih 2025 in 2026 je potekalo glasovanje o 50 projektnih predlogih. Glasovalo je 2913 občank in občanov oziroma 18 odstotkov vseh upravičencev. Izglasovanih je bilo 18 projektov.
Manj predlogov
V zadnjem času pa v Radovljici zaznavajo precejšen padec interesa občanov, tako pri številu predlogov kot pri udeležbi na glasovanju. »Med predlogi prav tako ni bilo dovolj takih, ki bi bili glede na izkušnje iz preteklih ciklov realno in pravočasno izvedljivi ob upoštevanju vprašanj soglasij, lastništva, stroškov izvedbe in poznejšega vzdrževanja,« nam je razložil Grdadolnik in dodal, da zato participativni proračun v proračunu za leto 2027 za zdaj ni predviden, ga pa v prihodnje še naprej vidijo kot eno od oblik vključevanja občanov v odločanje. Ponovna uvedba bo odvisna predvsem od interesa občanov, od možnosti zagotavljanja finančnih sredstev in od tega, ali bodo predlogi dovolj kakovostni in izvedljivi ter proračunsko vzdržni.
