Kot nam je pojasnila Mateja T. Peer, predstavnica za odnose z javnostmi na Mestni občini Ljubljana (MOL), so na MOL prepričani, da njihov način participacije v praksi že predstavlja participativni proračun.
Pomembno vlogo pri tem imajo ljubljanske četrtne skupnosti. Predstavniki vseh 17 četrtnih skupnosti se z županom in podžupanom, pristojnim za področje lokalne samouprave, redno srečujejo, ju seznanjajo s potrebami prebivalcev, skupaj pa usklajujejo in določajo prednostne projekte, za katere občina nato zagotovi sredstva v proračunu.
Portal za pobude
»Občanom so za posredovanje pobud in predlogov na voljo tako četrtne skupnosti kot posamezni oddelki in službe mestne uprave, posebej pa še odsek za pobude meščanov,« razlaga Mateja T. Peer. Pomemben kanal za vključevanje občanov je tudi portal Pobude meščanov, na katerega so od začetka delovanja prejeli več kot 80.000 pobud. Občani se lahko s svojimi predlogi obrnejo tudi neposredno na župana Zorana Jankovića. Na mesečnih dnevih odprtih vrat je od leta 2006 sprejel skoraj 33.000 meščank in meščanov.
Na MOL pravijo, da vsako prejeto pobudo preučijo in nanjo odgovorijo, če je mogoče, pa jo tudi uresničijo. Občane vključujejo tudi v pripravo prostorskih aktov, strateških dokumentov in akcijskih načrtov, na delavnicah in posvetih ob večjih prenovah ter pri različnih kampanjah, dogodkih in evropskih projektih.
Poseben primer je projekt Zunaj, ki so ga prvič pripravili leta 2019. Od takrat so podprli že 78 pobud. Namen projekta je uresničevanje manjših lokalnih idej in povezovanje prebivalcev v soseskah. Akcije predlagajo in izvedejo posamezniki oziroma širša skupnost, MOL pa krije materialne stroške do višine 800 evrov.
Občani imajo možnost vplivati tudi neposredno na pripravo občinskega proračuna. Pred obravnavo osnutka proračuna na mestnem svetu MOL občina gradivo za 30 dni objavi na svoji spletni strani. V tem času lahko vsak občan vloži pisno pobudo ali predlog, mestni svet pa mora pravočasno prispele predloge pri obravnavi proračuna obravnavati.
Del sredstev imajo četrtne skupnosti
Pomemben del sistema so tudi tako imenovana mala dela četrtnih skupnosti. Te morajo pri oblikovanju svojih načrtov upoštevati predloge in potrebe prebivalcev, najmanj 20 odstotkov sredstev, ki jim pripadajo za izvedbo nalog v posameznem proračunskem letu, pa morajo nameniti za mala dela.
Predlogi se po preverjanju pristojnih občinskih oddelkov glede sredstev, smotrnosti in izvedljivosti vključijo v končni seznam, ki ga določi svet posamezne četrtne skupnosti.
Med najpogostejšimi predlogi so obnova in nakup igral na javnih igriščih ter igriščih šol in vrtcev, ureditev zelenih površin, zasaditev dreves, odstranitev invazivnih tujerodnih rastlin, ureditev parkirnih površin in pešpoti, znižanje robnikov pločnikov ter postavitev klopi, košev in naprav za urbano vadbo.
Za mala dela so četrtne skupnosti v letu 2025 namenile skupno 133.371 evrov. Za leto 2026 načrtujejo 127.799 evrov, za leto 2027 pa 128.499 evrov. Od leta 2018 do vključno 2026 so za izvedbo malih del skupno namenile 1.133.207 evrov.
Brez formalnega participativnega proračuna
Kljub številnim oblikam vključevanja občanov se Ljubljana za formalno uvedbo instituta participativnega proračuna za zdaj ni odločila. Zakon o lokalni samoupravi občin namreč k temu ne zavezuje.
Na MOL so se seznanili tudi z modeli nekaterih drugih občin, kjer občani projekte predlagajo prek spletnih platform in nato o njih glasujejo. V Ljubljani dajejo prednost predvsem neposrednemu stiku z občani. »Na MOL vidimo prednost predvsem v neposrednem stiku z občankami in občani. Tako dosežemo širše zainteresirane, saj so občanom za posredovanje pobud in predlogov na voljo različne oblike sodelovanja,« pravi Mateja T. Peer.
Takšen način dela sicer zahteva večjo angažiranost četrtnih skupnosti, občinskih oddelkov in drugih udeležencev, vendar na občini menijo, da njegovo uspešnost dokazujejo izvedeni projekti in ukrepi, ki izhajajo iz pobud in potreb prebivalcev.
Na MOL ob tem poudarjajo, da so od konca leta 2006 izvedli več kot 2600 projektov za večjo kakovost življenja Ljubljančanov. Po njihovem mnenju zato ni mogoče reči, da participativnega proračuna v Ljubljani ni, čeprav ga občina ne izvaja kot formalno uvedeni institut. »Na podlagi navedenega menimo, da je participativni proračun v MOL že uveden in se v praksi dobro izvaja,« še zaključuje sogovornica.