Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je pet let po svojem zadnjem pregledu ponovno preverila deset znamk otroških kosmičev, ki so bili vključeni že v raziskavo leta 2021. Zanimalo jih je predvsem, ali so proizvajalci v tem času zmanjšali količino sladkorja in omejili trženje, usmerjeno neposredno na otroke.
Sladkorja je še vedno preveč
Rezultati kažejo, da se je povprečna količina sladkorja nekoliko zmanjšala. Leta 2021 so izdelki v povprečju vsebovali 24 gramov sladkorja na 100 gramov, danes pa 22,9 grama. Kljub temu je napredek precej skromen. Vseh deset izdelkov namreč še vedno presega priporočeno mejo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za žitne izdelke za zajtrk, namenjene otrokom. Ta znaša manj kot 12,5 grama sladkorja na 100 gramov izdelka.
Težava je lahko še večja v praksi. Proizvajalci kot priporočeno porcijo večinoma navajajo približno 30 gramov kosmičev. Takšna količina je za otroka pogosto precej majhna in ga težko nasiti, zato se lahko v skledi hitro znajde precej večja porcija. S tem pa se poveča tudi količina zaužitega sladkorja. Še posebej zato velja spremljati, koliko kosmičev si otrok postreže sam.
Vlaknin ni toliko, kot bi lahko sklepali z embalaže
Tudi pri prehranskih vlakninah v petih letih ni prišlo do pomembnejšega premika. Povprečna vsebnost ostaja podobna kot pri prejšnjem pregledu. Otroški kosmiči v povprečju vsebujejo 6,1 grama vlaknin na 100 gramov izdelka. To se na prvi pogled morda zdi spodbudno, vendar običajna priporočena porcija vsebuje le okoli 1,8 grama vlaknin.
Pri tem je pomembno tudi razmerje med vlakninami in sladkorjem. Povprečna porcija kosmičev vsebuje skoraj štirikrat toliko sladkorja kot prehranskih vlaknin. Zato podatek o prisotnosti vlaknin sam po sebi še ne pomeni, da je izdelek dobra izbira.
Risani junaki ostajajo del prodajne strategije
Pri večini primerjanih izdelkov se videz embalaže ni bistveno spremenil. Risani junaki, živahne barve in drugi otrokom privlačni elementi še vedno pogosto krasijo izdelke. ZPS opozarja, da je takšno trženje vprašljivo predvsem pri izdelkih z visoko vsebnostjo sladkorja. Privlačna embalaža namreč neposredno nagovarja otroke in lahko vpliva na njihovo izbiro, čeprav sestava izdelka ni najbolj primerna za pogosto uživanje.
Polovica izdelkov še vedno izpostavlja svoje »prednosti«
Pri petih od desetih pregledanih izdelkov so na sprednji strani embalaže še vedno navedene prehranske trditve oziroma drugi poudarki, ki lahko pri kupcu ustvarijo ugodnejši vtis o izdelku. Takšne informacije lahko poudarijo posamezno pozitivno lastnost, denimo vsebnost določenih hranil, medtem ko celotna hranilna sestava izdelka ostane manj opazna.
Po drugi strani pa je dobra novica, da druga polovica primerjanih izdelkov takšnih poudarkov na sprednji strani embalaže nima.
Za kosmiče je treba danes odšteti več
V primerjavi z letom 2021 so se podražili skoraj vsi pregledani izdelki. Povprečna cena se je v petih letih povišala za približno 2,3 evra na kilogram, kar predstavlja okoli 39-odstotno podražitev. Izjema je bil le eden od primerjanih izdelkov, pri katerem je cena ostala enaka.
Pri nakupu ne glejte le sprednje strani
Privlačna otroška embalaža še ne pomeni, da je izdelek prehransko primeren za otroke. Enako velja tudi obrnjeno – nevtralna embalaža sama po sebi še ni zagotovilo za boljšo sestavo.
ZPS zato svetuje, da se pri nakupu pozornost usmeri predvsem na hranilno tabelo in seznam sestavin na zadnji strani embalaže. Pri primerjanju različnih izdelkov je smiselno gledati podatke za 100 gramov izdelka. Kot praktično vodilo ZPS priporoča izbiro kosmičev z manj kot 15 grami sladkorja in najmanj 6 grami prehranskih vlaknin na 100 gramov.
Sladkih kosmičev ni treba povsem črtati
Če otrok svoje najljubše sladke kosmiče naravnost obožuje, jih ni nujno popolnoma odstraniti z jedilnika. Bolj smiselna sta zmernost in postopno izboljšanje obroka. Ena od možnosti je, da sladke kosmiče zmešate z nesladkanimi ovsenimi ali drugimi polnozrnatimi kosmiči. Sprva lahko dodate manjši delež nesladkanih kosmičev in ga nato postopoma povečujete.
Obrok lahko dodatno obogatite s sadjem, oreščki ali semeni. Tako povečate vsebnost prehranskih vlaknin, hkrati pa bo zajtrk praviloma tudi bolj nasiten.