Kot je v izjavi medijem v DZ spomnil Šega, so v stranki že večkrat utemeljili, da interventni zakon "večini ne prinaša ničesar". "Cene energentov, najemnin in hrane se ne bodo znižale, prav tako zaradi zakona v Slovenijo ne bo prihrumela truma inženirjev in naše gospodarstvo popeljala v višave," je poudaril.
Ob tem je spomnil na oceno fiskalnega sveta, da bi uvedba zakona prinesla dobro milijardo evrov primanjkljaja v proračunu, medtem ko je ministrstvo za finance ta primanjkljaj izračunalo v višini nekje med 900 milijoni in 1,3 milijarde evrov.
Medtem ko je po njegovih besedah fiskalni svet dinamični učinek, ki pomeni, da se del izgub zaradi uveljavitve ukrepov iz zakona povrne nazaj v proračun skozi višjo dohodnino, DDV in podobno, ocenilo na okoli 800 milijard evrov, je ministrstvo za finance v ponedeljek predstavilo oceno v višini okoli 600 milijard evrov. "Pogoji za izračun te dinamike so malone smešni. Napovedujejo 1650 novih strokovnjakov z 10.000 evri plače, ki bodo zaradi tri odstotke večjega neto zneska prihrumeli v Slovenijo. Vemo, da ni tako. Sam sem bil inženir in nihče od mojih kolegov ni imel plače blizu teh 7500 evrov bruto," je bil jasen Šega.
Opozoril je tudi na neupoštevanje učinkov uvedbe interventnega zakona v proračunih za prihodnje leto in 2028 ter na dejstvo, da bi bili dinamični učinki v primeru uveljavitve zakona vidni šele čez leto oz. pol drugo leto. "In kaj bomo počeli v tem času? Stiskali bomo na tistih proračunskih izdatkih, ki so v dobrobit vseh nas - šola, zdravstvo, kultura in te številke so važne. To ravnanje vlade je žal neresno in skrajno neodgovorno. Igrajo se s prihodnostjo naše države," je bil kritičen Šega.
Sprejemati bi morali posamezne dele zakona
Če bi aktualna vlada sprejemala posamezne dele tega zakona v okviru dialoga s socialnim partnerji in širšo javnostjo ter s premislekom, kaj je nujno in kaj ni, bi kakšnega od predvidenih ukrepov podprli tudi v Levici ali kateri drugi opozicijski stranki, je še dejal Šega. "Žal pa ni tako in primimo se za denarnice, če bo ta interventni zakon izglasovan na referendumu," je še izpostavil.
Da je največji problem pri omenjenem zakonu to, da vladajoči štiri mesece niso povedali, kje bodo vzeli denar za krpanje proračunske luknje, ki bo nastala v primeru njegove uveljavitve, pa je v izjavi medijem ocenila Bratušek.
"Konec koncev si ljudje, ki bodo na referendumu odločali o tem, ali so za ali proti zakonu, zaslužijo vedeti, ali to pomeni uvajanje šolnin, zmanjševanje porodniških nadomestil, ukinjanje dodatka za veliko družino ali nižanje plač, ker kar tako 600, 700 oz. 800 milijonov evrov v proračunu se pač ne da nadomestiti," je bila jasna.
Prav tako Bratušek ne verjame, da bodo od uveljavitve tega zakona vsi imeli nekaj. "Daleč od tega," je dodala.
Hrana ne bo cenejša
Glede uvedbe nižjega DDV za hrano, ki ga predvideva zakon, je po njenih besedah finančni minister Andrej Šircelj povedal, da je to ukrep, "za katerega sploh ni nujno, da se bo poznal v žepih ljudi, ker trgovcev nič ne zavezuje, da za ta znesek ne dvignejo marž". Ob tem je dodala, da tudi lastnikov stanovanj kljub predvidenemu nižjemu davku za oddajanje nepremičnin, ki ga predvideva interventni zakon, nič ne zavezuje k znižanju najemnin.
"Edina stvar, ki 100-odstotno drži, pa je, da bo odstotek ljudi, ki že danes zasluži največ, v žepih imel še mnogo več," je prepričana Bratušek.
V luči tega ocenjuje, da bi morala katerakoli vlada pred uveljavitvijo takšnega zakona vprašati ljudi, ali se strinjajo s tem, da Slovenija ne bo več socialna država. "Če bi ljudje potrdili, da se strinjajo s tem, potem bi ta zakon lahko stopil v veljavo," je sklenila.
