Vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke SDS Jelka Godec je v izjavi za medije v DZ dejala, da zakon prinaša konkretne koristi za vse državljane in za vse starostne skupine, še pomembneje pa je po njenih besedah to, da spreminja odnos do dela, ustvarjalnosti in uspeha.
Z odločitvijo na naknadnem zakonodajnem referendumu si bomo, tako Godec, odgovorili, ali želimo v Sloveniji postati "ustvarjalci, nosilci, razvijalci ali pa delovna sila oziroma bazen delovne sile" za druge. "Želimo postati ustvarjalci, razvijalci, tisti, ki bomo ponos svoji državi in celotni EU in širše," je prepričana.
Interventni oz. razvojni zakon, kot ga poimenujejo v vladajoči koaliciji, zato po njenem prepričanju ni samo zakon za sedanjost, ampak je "zakon za prihodnost, za Slovenijo, ki dela in ustvarja, za mlade, ki želijo ostati doma in svojo prihodnost ustvarjati tukaj". Zakon tako po prepričanju koalicije prinaša spremembo kulture v takšno, v kateri se delo, znanje in podjetnost splačajo ter v katerem mladim za uresničitev svojih ambicij ni treba v tujino in jih lahko uresničijo doma.
Zakon po besedah vodje poslancev SDS ne bo le vsem koristil, ampak tudi nikomur ničesar ne bo vzel. Zagotovila je, da se pokojnine, socialni transferji in druge pravice iz javnih sredstev zaradi zakona ne bodo zmanjšale. So pa v SDS prepričani, da bo posledica zakona okrepitev gospodarstva, samo močno gospodarstvo pa je jamstvo za dolgoročno stabilno socialno državo.
Razbremenitev plač
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je medtem izpostavil, da bo zakon v primeru uveljavitve nemudoma razbremenil tako upokojence, kmete kot tudi vsa gospodinjstva. "Tistemu, ki dela, se mora to poznati v denarnici. Razvojni zakon ljudem vrača njihov denar v njihove žepe in hkrati spodbuja razvoj," je predstavil temeljno usmeritev zakona po prepričanju poslancev trojčka in naštel zakonske rešitve, ki bodo koristile omenjenim trem skupinam.
"Vsak mesec bo vsakemu od nas ostalo več zaradi tega razvojnega zakona, koristi in prihranek bo imel vsak dom," je prepričan. Razvojni zakon po njegovih besedah nagrajuje delo, socialne države in javnih storitev pa ne meri po tem, koliko denarja gre v sistem, ampak po tem, kaj ljudje za svoj denar iz sistema dobijo.
"Na referendumu bomo torej izbirali državo, ki manj obremenjuje državljane in bolje upravlja z javnim denarjem, državo, ki spreminja odnos do dela, ustvarjalnosti in uspeha," je povzel. Uveljavitev zakona zato vidi tudi kot začetek nove razvojne poti za Slovenijo.
Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je pri zagovarjanju zakona poudarila, da mora Slovenija postati država, v kateri si mladi želijo ostati, v kateri znanje, delo in ustvarjalnost cenimo tudi v praksi, ne samo v teoriji, in v kateri ljudje do zdravnika pridejo, ko ga potrebujejo. Kot država si po njenih besedah ne moremo več privoščiti, da predvsem mladi odhajajo, ker v svoji domovini zase ne vidijo priložnosti in prihodnosti. "Več kot tri desetletja po osamosvojitvi se moramo znova vprašati, kakšno Slovenijo si pravzaprav želimo," je izpostavila.
Za Demokrate je, tako vodja njihovih poslancev, odgovor jasen, zato podpirajo zakon in pri tem izpostavljajo rešitve na področjih stanovanjske problematike z nižjo obdavčitvijo najemnin, ohranjanja najboljših strokovnjakov in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, kjer izpostavljajo uvedbo kapice na socialne prispevke in zdravstva oz. skrajševanja čakalnih vrst preko omogočanja dodatnega delo zdravnikom zunaj matičnega zavoda s soglasjem direktorja za obdobje do 12 mesecev.
"Nihče ne trdi, da bo ta zakon odpravil vse težave, toda to v Sloveniji ne sme biti več izgovor, da ne spremenimo ničesar," je pripomnila. Uspešnost teh ukrepov se bo merila po rezultatih, vseeno pa že zdaj v njem vidijo zakon za uspešno Slovenijo.
Samostojni podjetniki
Namestnik vodje poslancev Resnice, ki je ena od predlagateljev zakona in koaliciji zagotavlja parlamentarno večino, Nedeljko Todorović pa je poudarek dal predvsem na ukrepih za mikro in normirane samostojne podjetnike. Pomembno se jim zdi, da podjetnika, ki razvija svojo dejavnost, sistem ne odvrača od nadaljnje rasti, ampak ga spodbuja v povečanje prihodkov, pridobivanje novih strank in širitev poslovanja.
Omenil je tudi nekatere administrativne poenostavitve za obrtnike, gostince, nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Kot skupen cilj vidi zmanjšanje ovir ter ustvarjanje bolj predvidljivega poslovnega okolja. V Resnici so prepričani, da razvoj ni odvisen le od velikih podjetij in investicij, ampak tudi od malega podjetništva in posameznikov, ki s svojim znanjem, delom in ustvarjalnostjo razvijajo nove dejavnosti.
Medtem pa v koaliciji še vedno neposredno ne odgovarjajo glede usode treh posvetovalnih referendumov, ki so jih ob vložitvi napovedali sočasno z zakonodajnim referendumom. Žakelj je danes zatrdil, da predlogi posvetovalnih referendumov o zakonski prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih, o nižjem DDV za osnovna živila in energente ter o racionalizaciji javne uprave ostajajo v parlamentarnem postopku, o nadaljnjih korakih bodo javnost obvestili, "ko bo čas za to", zanje pa bo 6. decembra ključno vprašanje o razvojnem zakonu.
Če bi želeli hkrati pred volivce postaviti še vprašanja s posvetovalnih referendumov, pa bi te moral DZ razpisati pred petkom. Tedaj bo namreč stekla uradna enomesečna referendumska kampanja. Na novinarsko vprašanje, koliko vprašanj bo torej čez dober mesec pred volivci, pa je Godec odvrnila le, da so "predlogi referendumov v proceduri, 6. november še ni pred nami, to je odgovor".
Vsaj v delu koalicije pa so danes neuradno spomnili še na poslovniška določila o uvrstitvi predloga za razpis referenduma na sejo DZ. Poslovnik namreč v 184. členu določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. To bi torej pomenilo, da bi se koalicija ob upoštevanju tega enomesečnega roka lahko zavzela za odločanje o razpisu referendumov šele prihodnji teden ali kasneje, predloge so namreč v DZ vložili 9. oktobra. To pa bi pomenilo, da posvetovalnih referendumov ne bi izvedeli 6. decembra, referendumska zakonodaja namreč določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni.
