V vinski kleti Vipava 1894 so letos trgatev zgodnjih sort začeli že 11. avgusta, preostalih sort pa 16. avgusta, kar je skoraj deset dni prej kot lani in tri tedne prej kot v običajnih letih. Po pričakovanjih bodo odkupili okoli 1,5 milijona kilogramov grozdja, kar je za okoli četrtino manj kot lani. Iz omenjenih količin grozdja, med katerimi prevladujejo bele sorte, bodo pridelali okoli milijon litrov vina.
Kot je za STA povedala direktorica vipavske kleti Tanja Vidmar Šinigoj, morajo do zaključka trgatve pobrati še dve količinsko večji sorti, barbero in cabernet sauvignon. Zaključek trgatve pričakujejo konec prihodnjega tedna, že konec tega tedna pa v Vipavi poteka tradicionalna družabna prireditev Vipavska trgatev.
V Kleti Brda bodo od kooperantov letos odkupili 4800 ton grozdja, kar je dve tretjini pridelka normalne letine. Za tako velik izpad so krive predvsem visoke temperature, manj pa suša, ki na trtah ni pustila toliko škode kot na drugih kmetijskih pridelkih. So pa obeti dobri za kakovostno letino.
Kot je povedal direktor Kleti Silvan Peršolja, so bile prav visoke temperature vzrok za zelo zgodnjo trgatev, ki se je v Brdih začela že 8. avgusta, zaključujejo pa jo v teh dneh. Grozdje je zaradi dolgotrajnih visokih temperatur in suše dozorevalo hitreje, kar pa je bilo po drugi strani tudi dobro, saj ni bilo pojava bolezni vinske trte. Kljub manjšim količinam odkupljenega grozdja bo cena za kilogram ostala na lanski ravni, je še povedal.
Sredi avgusta so trgali tudi v Istri
Ker je zadnji ekstremni vročinski val že začel nekoliko načenjati vinograde, so trgatev že sredi avgusta začeli tudi v Istri, kar je prav tako rekordno zgodaj. Kot pojasnjujejo v družbi Vinakoper, se je suša poznala predvsem v vinogradih, ki so na bolj izpostavljenih legah, in v mladih vinogradih, ki še nimajo tako globoko razvitega koreninskega sistema.
Še več težav kot suša so pri dozorevanju in kakovosti grozdja v tej regiji povzročale visoke temperature, ki na grozdju, izpostavljenem sončnim žarkom, povzročajo ožige. Pri tem trpijo zlasti rdeče sorte, ki absorbirajo več sončnega sevanja.
Najpozneje na Primorskem se trgatev običajno začne na Krasu. V družbi Vina Kras so tako začeli trgati konec avgusta, ko so najprej pobrali zgodnji sorti chardonnay in sauvignon, nadaljevali z malvazijo, konec tedna pa načrtujejo odkup refoška. Trganje te sorte na lastnem posestvu načrtujejo v drugi polovici prihodnjega tedna.
"Za zdaj kaže, da bo tako s količino kot kakovostjo vse v redu, morda celo zelo dobro," je za STA povedal direktor družbe Marjan Colja. Pričakuje, da bodo skupno nabrali od 700 do 800 ton grozdja, pri čemer bo nekaj manj kot polovica od kooperantov. Vinogradnikom svetuje, naj s trgatvijo ne prehitevajo in še izkoristijo ugodno vreme.
Rekordno zgodnje trgatve na Štajerskem
Zgodnja trgatev je letos zaznamovala tudi podravski vinorodni okoliš. V tamkajšnji največji kleti, Puklavec Family Wines, ki združuje ormoško in ljutomersko klet, so začeli 17. avgusta, trenutno pa so v zadnji četrtini, tako da konec načrtujejo v prihodnjem tednu. Kot je za STA povedal tamkajšnji glavni enolog Luka Radiček, so začeli približno tako zgodaj kot lani.
"Letos je bilo kar nekaj izzivov. Največji sta bili dve toči, ki sta nam odnesli četrtino pridelka, svoje pa je prispevala še suša, zaradi česar ocenjujemo, da bo letos za dobro tretjino manj grozdja kot lani, ko je bila letina odlična, ter za petino manj od običajnih let," je dejal Radiček. Bo pa po drugi strani letina kakovostna, je dodal.
Dodatna težava na njihovem območju je zlata trsna rumenica, ki jim bo letos odnesla še dodatne tri odstotke trt in ostaja največja skrb za prihodnost. Zaradi te trdovratne bolezni bodo morali dodatno krčiti nasade.
Sicer pa v Ormožu letos skupaj z odkupom, ki predstavlja približno tretjino, načrtujejo za okoli 3,3 milijona kilogramov grozdja. Pri odločanju za trganje so previdni, saj na nekatere sorte sonce po navadi dobro vpliva, na druge malo manj, zato so slednje pravočasno potrgali, prve pa pustili malo dlje.
Radiček je omenil, da so imeli letos kar nekaj težav z iskanjem obiralcev, jim pa na srečo vsaj novi nasadi omogočajo strojno obiranje. Sicer pa so zaradi nekaj manj lastnega pridelka morali od kooperantov odkupiti kakšnih 200 ton več od načrtovanega, pri čemer so odkupne cene v skladu z dolgoročnimi pogodbami ostale na lanski ravni.
Še prej so trgatev začeli tudi haloški in drugi kooperanti Ptujske kleti. Kot je povedal direktor proizvodnje Maksimiljan Kadivec, so začeli že 12. avgusta, kar je rekordno zgodaj za Štajersko. Lani so, za primerjavo, zgodnjo sorto solaris začeli trgati 20. avgusta, a je takrat vsebovala manj sladkorja kot letos.
K zgodnjemu začetku trgatve je po njegovih besedah prispevalo več dejavnikov, in sicer suša oziroma daljše sušno obdobje, visoke temperature in prisilno dozorevanje. Glavnina trgatve je potekala od zadnjega tedna avgusta. Klet ima sicer le šest hektarjev lastnih vinogradov in skoraj šest hektarjev v najemu, večino grozdja tako odkupijo od okoli 35 kooperantov.
"Predvidoma bomo trganje končali naslednji konec tedna. Večji del belih sort smo pobrali, prihodnji teden nas čakata žametna črnina in modra frankinja. Kot kaže za zdaj, bo pridelka za skoraj četrtino manj kot lani, je pa zdravstveno stanje grozdja na splošno zelo dobro, zagotovo bo višja tudi vsebnost sladkorja," je za STA še povedal Kadivec.
Na jugovzhodu države pridelek oklestila suša
Zaradi suše, ki je ne pomnijo niti najstarejši prebivalci, kar 40-odstotni izpad pridelka pričakujejo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Trgatev se je po besedah namestnika predsednika Društva vinogradnikov Trška gora Martina Blažiča tudi na tem območju začela tri tedne prej kot običajno, suša pa bo vplivala tudi na kakovost vin.
"Stanje najbolj vpliva na boljša vina, kot so sauvignon, razni pinoti in kernerji ter podobno. Manj težav pa bo z žametno črnino in kraljevino, ki sta sicer tudi glavni sestavini za cviček," je pojasnil Blažič.
