Ob upoštevanju intervala zaupanja je mogoče s 95-odstotno zanesljivostjo trditi, da bi za GS glasovalo od 26,6 do 32,8 odstotka udeležencev volitev, za SDS pa od 23,4 do 29,4 odstotka. Povsem mogoče je torej, da bi lahko zmagala tudi SDS, če bi bil volilni rezultat GS bližje spodnji meji intervala zaupanja, volilni rezultat SDS pa bližje njeni zgornji meji (29,4 odstotka). Večina preostalih strank ohranja dosežene ratinge, opazno pa je, da sta v drugem merjenju po metodi tracking poll navzdol zanihali Levica in Vesna (8,4 odstotka) in Logarjevi Demokrati (6,7 odstotka).
Resnica se po najnovejši meritvi tracking polla vrača na parlamentarni prag, saj se njenih 3,6 odstotka spremeni v štiri odstotke, ko je treba razdeliti 88 poslanskih sedežev.
Ključna za zanesljivost anketnih podatkov je volilna udeležba, saj anketarji vprašanje o volilnih namerah zastavljajo le tistim, ki predhodno zatrdijo, da se bodo volitev udeležili. Izkušnje kažejo, da anketiranci pri tem pogosto niso iskreni, zato se dejanska volilna udeležba pogosto razlikuje od deklarirane v javnomnenjski anketi, posledica pa je, da anketni podatki odstopajo od volilnih rezultatov.
Dve rekordni udeležbi
Ko agencija Ninamedia letos sprašuje o volilnih preferencah, opaža visok odstotek pritrdilnih odgovorov, da se bodo anketiranci udeležili nedeljskih volitev. Anketirana volilna udeležba tako sega tja do 72 odstotkov. Tolikšna udeležba je v zgodovini slovenskih volitev prej izjema kot pravilo, ni pa neznana. Znana je iz leta 2000, ko je volilna udeležba znašala rekordnih 70,14 odstotka. Zmagala je stranka LDS s prav tako rekordnim rezultatom 36,3 odstotka oziroma z glasovi kar 390.000 volilcev. Druga najmočnejša stranka je bila SDS s 15,9-odstotnim deležem, kar pomeni 170.000 glasov volilcev. Na levi strani je obstajala še ena močnejša politična sila, namreč ZLSD (SD), ki je zbrala 12,1 odstotka oziroma 130.000 glasov. Ob SDS pa se je na desni v parlament prebila stranka SLS+SKD z 9,5-odstotno podporo, ki je pomenila 103.000 posamičnih glasov. Za obe vodilni levosredinski stranki je torej pri tej izredno visoki volilni udeležbi skupno glasovalo 520.000 ljudi, za obe desnosredinski pa 273.000 ljudi. Toliko, pravzaprav še več volilcev je leta 2004 in leta 2011 zbrala SDS sama: leta 2004 je zbrala 289.000 glasov (26,2 odstotka), leta 2008 pa za SDS rekordnih 308.000 glasov (29,3 odstotka).
Z letom 2000 povsem primerljiva volilna udeležba je bila tudi pred štirimi leti, ko se je na volišče odpravilo 70,97 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za zmagovalko volitev, Gibanje Svoboda, je glasovalo 34,4 odstotka tistih, ki so volili, torej 411.000 ljudi, za SDS, ki je z volitev izšla kot druga najmočnejša stranka, pa 23,5 odstotka oziroma 280.000 ljudi. Parlamentarne stranke leve sredine je skupaj volilo okoli 540.000 volilcev, njihove tekmice z desne sredine pa 360.000 volilcev. Parlamentarna levica je torej pri enaki volilni udeležbi, kot je bila leta 2000, zbrala domala enako število glasov, parlamentarna desnica pa opazno višjo. To je verjetno razlog, zakaj se predsednik SDS Janez Janša jezi na Anžeta Logarja. »Anže Logar je to, kar je bil Gregor Virant. Torej nekdo, ki dela škodo,« je bil neposreden v nedavnem intervjuju za Objektiv.
Ko se predramijo taktični volilci
Značilno za letošnjo volilno kampanjo je, da vse stranke, leve in desne, pozivajo svoje privržence, naj se odpravijo na volišča. Analiza volilnih rezultatov ob tem kaže, da ima od izredno visoke volilne udeležbe več koristi levica kot desnica, kot se je to pokazalo v letih 2000 in 2022. Nižja volilna udeležba pa praviloma koristi SDS: leta 2018, ko je na volišča prišlo samo 52,7 odstotka volilnih upravičencev in je levica doživela hud poraz, je SDS zmagala s 25 odstotki glasov (222.000). SDS ima namreč trdno volilno bazo, ki se disciplinirano udeležuje volitev, to pa ob nižji volilni udeležbi pomeni večji delež glasov za stranko.
Povprečna volilna udeležba v letih od 2000 do 2022 je bila 62-odstotna. Ko se udeležba zviša, se zdi, da je višja zato, da se prebudijo »taktični volilci« oziroma volilci levice, ki se na volišča odpravijo zato, da bi SDS preprečili zmago. Tako je bilo leta 2011, ko je ob 65,6-odstotni volilni udeležbi zmagala Pozitivna Slovenija z 28,5-odstotno podporo, in seveda že omenjenega leta 2022, ko so volitve izzvenele kot upor janšizmu.