Zasavje je še vedno znano kot revirska regija in bo takšno oznako nosilo bržčas še lep čas. Rudarska panoga se je sicer poslovila, a poltretje stoletje trajajoče odkopavanje črnega zlata bo tudi še v bodoče neločljivo povezano z zasavskimi dolinami. Rovi in jame več sto metrov pod površjem že nekaj časa samevajo in utrip s površja tja prodre le še občasno, a spomin na leta rudarstva, knapovščine in rodove, ki so kopali globoko v temi, ne bledi. Ohranjajo in nadaljujejo ga tudi za prihajajoče generacije.
Z rudarskimi muzeji, stanovanji, kolonijami, Drajeršohtom, Vašhavo, skulpturo Prometeja, virtualnim muzejem 4. Dritl, učno pohodno rudarsko potjo, medobčinsko rudarsko potjo Srečno, razstavami in podobno. Trdoživih knapov, pravih, v pravem pomenu besede, je še peščica. A kljub trdim ljudem, značilnim in nepogrešljivim delom teh hribov in dolin, so na tihoma Zasavci očitno tudi romantiki. In kot kaže, med največjimi v Sloveniji. V Zagorju imajo namreč čisto poseben most. Reče se mu most ljubezni.
Med zaljubljenci tudi župan?
Sicer ni častitljive starosti, saj ne izvira iz zlatih let rudarstva, ampak šteje dobrih osem let, in tudi meri le nekaj metrov, a ljubezni se, kot pravijo, ne meri in ne kaže z metri, ampak z dejanji. Zgradili so ga v sklopu celostne ureditve območja, ki ga je občina Zagorje ob Savi nadgradila z ureditvijo prireditvenega prostora Pristan. Prostor ob potoku je prijeten kotiček za druženja občanov, ki se v lepih dneh lahko sproščajo ob žuborenju vode in prepletu zgodovinskih tradicij zagorske občine. Na lokaciji mostu je v preteklosti že stala brv, ki pa je bila zaradi dotrajanosti odstranjena.
Naložba je bila del celovite ureditve površin za pešce v urbanem središču z brvjo čez potok, ki povezuje območje trgovsko-poslovnega središča, Okrogarjeve kolonije in osnovne šole Toneta Okrogarja s Kidričevo cesto ter omogoča varno in za pešce privlačno območje nemotoriziranega prometa v središču mesta. Most tako povezuje spodnjo cesto s Pristanom ter kamnito tribuno, na kateri lahko sprehajalci posedijo.
Most je dobil ime most ljubezni, vendar ne gre za uradno poimenovanje. Posvojili so ga namreč zasavski zaljubljenci in ga vzeli za svojega. Čigava točno je bila ideja in pobuda, se ne ve, je pa ime ostalo. Na ograji so obešene ključavnice vseh velikosti, oblik in barv, nekatere z imeni, druge brez. V vseh pa so zaklenjene ljubezni, ki so si jih prisegli zaljubljenci in jih na tak način zamrznili v času. Eno izmed njih naj bi imel tudi dolgoletni prvi občinski mož, a tega na občini niso ne potrdili ne zanikali. Orlek Vlado Poredoš, ki je aktiven tudi kot zagorski turistični poznavalec in vodič, pravi, da je most zanimiv tudi za turiste. Pogosto se na njem sprehajajo, slikajo, objemajo in poljubljajo, nekateri pa tudi malce debelo pogledajo, ker takšnih v Sloveniji ni ravno na pretek. Lokalne zgodbe navajajo, da so ljubezni vseh, ki so jih zapečatili v ključavnicah, srečne in menda še vedno trajajo. In kdo ve, ali ne bodo morda Orleki kakšne skladbe posvetili tudi mostu ljubezni.
Škrat, vlakec in češnje
Občina Zagorje ima za lokacijo kar nekaj načrtov. Za zaljubljence je in bo še kaj, ne le most. Levo in desno od tribun sta rudniška rova. V enem so občasno razstave rudniških eksponatov, ki so jih v preteklosti uporabljali rudarji pri svojem delu. V prihodnosti želijo izkoristiti podzemni prostor za nove namembnosti in s tem ohraniti del rudarske tradicije ter vzpostaviti novo točko mestnega življenja. Izdelane so že idejne rešitve, ki med drugim predvidevajo ureditev dvorane za prireditve za 50 do 100 obiskovalcev. Komore skladišča razstreliva bi preuredili v galerijske prostore za priložnostne razstave, stalne zbirke mesta, sprejeme ter povezali naselje Selo in center s hodnikom za pešce in kolesarje. Med resnimi je tudi ideja o podzemnem vlakcu, ki bi tako zaljubljene kot druge obiskovalce popeljal na zanimivo vožnjo po rovih. Pristan budno nadzira jamski škrat Perkmandeljc, ob katerem je informativna tabla z opisom arheoloških najdb, ki so bile odkrite leta 2015 ob rekonstrukciji nekdaj glavne regionalne ceste skozi mesto.
S preureditvijo je želela občina zmanjšati količino motoriziranega prometa v tem delu mesta in spodbuditi občane, naj se po opravkih raje odpravijo peš. Še zlasti v pomladnih dneh, ki del livade vzdolž Medije za kratek čas spremenijo v Disneyjevo pravljico. Če zaljubljenci še ne morejo s čolničem zapluti po Mediji, pa jih le nekaj korakov loči od znamenitega drevoreda japonskih češenj, ki je bil že nekajkrat uvrščen med najlepše tovrstne v Evropi. Kaj je lepšega za romantike kot sprehod od ključavnic ljubezni na mostu do senčnih klopic pod zasanjanimi rožnatimi krošnjami, ki vsako pomlad cvetijo v neopisljivem razkošju sredi travniškega cvetja, in ob romantičnih stopnicah ter valovih Medije, ki se podnevi lesketajo v soncu, zvečer pa v mesečini.
