Slovensko električno omrežje se trenutno sooča s pritiski z več strani, večina pa je povezana z vročinskim valom in trendom majhnih količin padavin, ki traja že od pomladi. Temu se je pridružil še remont v Termoelektrarni Šoštanj, ki bo trajal dlje od napovedi.
Zaradi nizke gladine rek in visokih temperatur tako zraka kot vode je najbolj prizadeta Jedrska elektrarna Krško, ki je morala ta teden znižati obratovalno moč reaktorja. Trenutno obratuje na približno treh četrtinah največje moči.
Znižana moč reaktorja v Krškem
Elektrarna zaradi okoljskih zahtev pri hlajenju reaktorja ne sme preveč zvišati temperature Save: njena povprečna dnevna temperatura na tako imenovani točki popolnega premešanja pod elektrarno ne sme presegati 28 stopinj Celzija, prirast temperature rečne vode pa ne sme biti višji od treh stopinj Celzija. Zdaj ima Sava pri Krškem že 24,7 stopinje Celzija.
Del rečnega toka elektrarna uporablja za hlajenje in pri tem dvigne temperaturo vode v celotnem toku reke za 2,3 stopinje Celzija. Kot je pred dnevi povedal predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer, priteče Sava že do elektrarne tako topla, da je še komaj primerna za hlajenje. Ne pomaga niti, da je njen pretok izredno nizek, le 42,4 m³/s, kar je blizu rekordu.
Da bi zmanjšala potrebe po hlajenju, je elektrarna omejila delovanje reaktorja, poleg tega pa v teh razmerah potrebuje več električne energije za lastno delovanje, tako da je proizvodnja še dodatno zmanjšana. Trenutno znaša okoli 519 MW, kar je dobro četrtino manj kot običajno.
V remontu je tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki je drugi največji energetski objekt v državi. Zaradi nepravilnosti na turbini bo trajal znatno dlje, kot je bilo načrtovano. Po poškodbah, ki so jih odkrili, bodo morali namreč del turbine poslati na popravilo v Nemčijo.
Največji primanjkljaj proizvodnje letos imajo hidroelektrarne, ki so naš najpomembnejši obnovljivi vir energije. Njihova proizvodnja je letos manjša za približno tretjino.
Novi vzorci proizvodnje in porabe
Ob vsem tem je poraba električne energije v teh dneh razmeroma visoka, k čemur ključno prispeva potreba po hlajenju: največjo porabo namreč zaznavajo sredi dneva in ne zvečer kot običajno, in sicer skoraj dva gigavata: toliko, kot običajno porabimo le pozimi.
Dejstvo, da je zdaj višek porabe sredi dneva, je za omrežje zelo ugodno, saj ga lahko pokrijejo sončne elektrarne. Te so sredi dneva največji posamični vir električne energije in znatno presegajo tretjino porabe. Ti podatki pa niti ne vključujejo porabe tovrstne električne energije v hišah z lastnimi sončnimi celicami, saj ta elektrika nikoli niti ne vstopi v omrežje.
Poraba elektrike v Sloveniji tako v teh poletnih tednih precej presega proizvodnjo, primanjkljaj pa pokrivajo z uvozom, ki predstavlja med petino in tretjino količine, ki jo potrebujemo: večino iz Avstrije, del pa tudi iz Italije, kar sicer ni običajno, saj k zahodnim sosedom elektriko po navadi izvažamo.
Ima pa trenutno tudi Avstrija precejšen primanjkljaj elektrike, ki ga pokriva z uvozom iz Češke in Nemčije. V Avstriji so hidroelektrarne najpomembnejši vir elektrike, njihova proizvodnja pa je padla zaradi suše in je za okoli 30 odstotkov nižja od povprečja zadnjih let.
Ključna vloga Francije v vročinskem valu
Ker je električno omrežje Evrope med seboj povezano, elektrika teče po vsej celini. Slovenija tako uvaža elektriko iz držav, ki imajo same primanjkljaj. Tak primer je Nemčija, od koder elektriko uvaža Avstrija. Seveda pa se mora ta veriga nekje končati; za Evropo v tem poletju torej v Franciji.
Čeprav so morali zaradi visokih temperatur in suše tudi tam ustaviti štiri jedrske reaktorje od skupno 57, ki so njen najpomembnejši vir električne energije, francoska proizvodnja še vedno precej presega domačo porabo, s tem pa lahko stabilizirajo evropsko omrežje.
V zadnjih tednih znaša povprečna količina izvoza elektrike iz Francije vsaj deset gigavatov, danes dopoldne na primer celo nekaj manj kot 12, kar je več kot dvakratnik porabe Avstrije in približno osemkratnik običajne slovenske porabe. Včeraj je bil izvoz Francije še višji, več kot 13 gigavatov, kar je toliko kot 18 krških elektrarn. Najbolj je sicer od Francije odvisna sosednja Belgija, ki ponoči uvaža več kot polovico svoje elektrike, veliko večino iz Francije.
Rekordne cene na borzah
Pomanjkanje elektrike je na trgu električne energije povzročilo tudi močno zvišanje cen. Te določajo za vsako uro v dnevu in močno nihajo, saj nanje vplivajo sončne elektrarne, katerih proizvodnja je odvisna od vremena in dela dneva.
V zadnjih dneh so ob posameznih urah cene dosegle celo več kot 500 evrov na megavatno uro, denimo v torek zvečer, sicer pa so se običajno gibale pri okoli 300 evrov za megavatno uro. Za primerjavo: pred letom 2020 so bile razmeroma stabilne pri okoli 40 evrih na megavatno uro, v zadnjih nekaj letih pa se, odvisno do letnega časa, gibajo od 60 do 120 evrov na megavatno uro.
V tem poletju so najnižje okoli dopoldneva, ko je proizvodnja sončnih elektrarn največja, nato pa se popoldne zvišujejo in vrhunec dosežejo zvečer okoli osme ure, ko je poraba (tudi zaradi vročine) še vedno velika, proizvodnja iz sončnih elektrarn pa se takrat že konča. V začetku poletja je cena elektrike v večini Evrope, tudi pri nas, sredi dneva zaradi presežkov sončnih elektrarn padla na nič, v času vročine, ki smo ji priča v zadnjih dneh, pa ne pade pod 100 evrov na megavatno uro.
Prilagajanje slovenskih elektrarn
Temu vzorcu se prilagaja tudi slovensko omrežje, nad katerim bedi Eles. Hidroelektrarne na slovenskih rekah z akumulacijskimi jezeri služijo kot baterije, ki uravnavajo proizvodnjo. Čez dan se skoraj povsem ustavijo, da se poviša raven akumulacije, nato pa proizvodnjo močno povečajo pozno popoldne. Črpalna hidroelektrarna Avče tako čez dan črpa vodo v svoje akumulacijsko jezero, kasneje pa ta voda poganja turbino.
Zvečer se hidroelektrarnam pridružijo tudi plinske enote v elektrarni v Brestanici ali Termoelektrarni in toplarni Ljubljana. V obeh so močne plinske turbine, ki so podobne reaktivnim motorjem na letalih in se lahko hitro prilagajajo potrebam, a plačujejo drago gorivo in se zato vključijo le, ko je cena elektrike dovolj visoka, da to upraviči.