Rečni promet po Renu in Donavi je že od nekdaj izjemno pomemben, nič drugače pa ni niti danes. Po Renu letno prepeljejo okoli 300 milijonov ton tovora. Reka je ključna predvsem za industrijsko srce Nemčije v Porenju, ki je po njej povezano s pristanišči na Nizozemskem.
Vodostaj Rena je v zadnjih tednih močno upadel, kar že ovira ladijski promet na ključni poti za prevoz železove rude, premoga, žita in predvsem nafte.
Na najpomembnejšem ozkem grlu med Frankfurtom in Bonnom je gladina vode tako nizka, da večina tovornih ladij ne more pluti polno naloženih. To pomeni, da je prevoz po reki manjši in dražji.
Nemško ministrstvo za gospodarstvo kljub temu upa, da suša ne bo prizadela gospodarstva tako hudo kot med motnjami v ladijskem prometu v letih 2018 in 2022. Številna podjetja so medtem svoje dobavne verige naredila odpornejše, poleg tega pa se vse pogosteje uporabljajo plovila z manjšim ugrezom.
Promet po Donavi je sicer manj intenziven kot po Renu, vendar ima Donava bolj raznolike funkcije. Na različne načine jo uporablja kar deset držav, poleg tovornega prometa pa sta pomembna tudi potniški promet in turizem.
Madžarski ladijski prevoznik MAHART PassNave je zato v začetku tega meseca začasno ustavil večino trajektnih povezav med Budimpešto in okoliškimi kraji.
Po poročanju medijev je bilo konec tedna več rečnih križark prisiljenih pristati v severnem madžarskem mestu Komárom, potniki pa so morali zadnjih 90 kilometrov do prestolnice nadaljevati z avtobusi.
V torek zvečer je vodomer v Budimpešti pokazal le 27 centimetrov, kar je najnižja izmerjena gladina Donave v tem delu leta doslej. To je šest centimetrov manj od prejšnjega rekorda iz leta 2018.
Nižje po toku je bila plovba marsikje že pred dnevi prekinjena. V Romuniji je ponekod globina plovne poti za približno meter manjša od ravni, ki še omogoča normalen ladijski promet.
Nizki vodostaji povzročajo težave tudi v energetiki. Romunsko državno energetsko podjetje Nuclearelectrica je bilo zaradi visokih temperatur Donave prisiljeno ugasniti oba jedrska reaktorja v elektrarni Cernavodă. Elektrarna običajno zagotavlja približno petino vse romunske proizvodnje električne energije.
Podobno velja za madžarsko jedrsko elektrarno Paks, ki je nekoliko večja in za zdaj obratuje z zmanjšano močjo.
Pri jedrskih elektrarnah je ključna omejitev predvsem visoka temperatura vode. Reaktorji namreč za hlajenje uporabljajo rečno vodo, pri tem pa ne smejo povzročiti, da bi se temperatura reke dvignila nad mejo, ki bi ogrozila vodne ekosisteme.