Vlada Roberta Goloba je na nocojšnji dopisni seji znižala trošarine za dizel in kurilno olje na najnižjo možno raven. S tem je delno, a ne povsem, ublažila rast drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. Cene so se zato zvišale bolj, kot je bilo napovedano prejšnji teden.
Obenem je vlada sprejela novo uredbo, po kateri se bodo cene usklajevale tedensko in ne več na 14 dni. Nov model se začne uporabljati 31. marca. Na seji je podaljšala tudi ukrep razglasitve nižje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih energetskih trgih. »Ukrep omogoča pravočasno odzivanje in zmanjšuje tveganje za motnje v oskrbi v prihodnje,« so po seji sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Na sestanku na obrambnem ministrstvu, ki so se ga udeležili državni sekretar Boštjan Pavlin, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, so pozvali Petrol k ponovni zagotovitvi goriva za kmetijsko dejavnost. Zbornica se je zavezala k pridobitvi informacij o potrebah kmetov z območij, kjer je preskrba z naftnimi derivati motena.
»Na osnovi teh podatkov bodo naftnim trgovcem pri oskrbi z naftnimi derivati dodane tudi zmogljivosti Slovenske vojske,« je sporočilo ministrstvo. Že v nedeljo je vlada pozvala Petrol k zagotovitvi nemotene oskrbe prebivalstva, ministrstvu za notranje zadeve pa je naložila, da preveri podajo naznanila vodstva družbe organom pregona.
Izzivi pri oskrbi in nove cene na avtocestnih črpalkah
Vodstvo Petrola bo svoj pogled na situacijo predstavilo jutri, pri čemer je v preteklih dneh že večkrat zavrnilo očitke vlade, da je odgovorno za težave pri oskrbi z gorivi. Naftna družba je medtem že podražila pogonska goriva na svojih bencinskih črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, kjer je bila s petkom ukinjena regulacija cen. Liter bencina zdaj tam stane 1,706 evra, liter dizelskega goriva pa 1,768 evra. Z novim cenikom se je Petrol približal cenam, ki ju je že prejšnji teden postavila družba Mol & Ina. Tam liter 95-oktanskega bencina stane 1,749 evra, liter dizla 1,889 evra.
Po podatkih skupnostne spletne strani Kje je gorivo je bilo mogoče bencin danes popoldne natočiti na 59 odstotkih bencinskih črpalk po Sloveniji, dizel na 44 odstotkih, kmetijska nafta je bila na voljo zgolj na vsaki peti črpalki. Servisi brez goriva so bili pretežno Petrolovi. »Prizadevamo si, da je logistika razporejena na način enakovredne oskrbe in da je gorivo na naših bencinskih servisih na voljo v vseh slovenskih regijah. Dostopnost do goriva in zanesljiva oskrba celotne države ostajata naši prednostni nalogi,« pravijo v družbi Mol & Ina.
V družbi Shell Adria ugotavljajo, da največja težava ostaja pomanjkanje goriva na veleprodajnem trgu, z logistiko pa nimajo omembe vrednih težav. Jutri pričakujejo vsaj delno umiritev razmer, predvsem zaradi višjih cen. »Kot pozitiven signal danes spremljamo tudi dogajanje na svetovnih trgih, kjer se je cena nafte znižala po novicah, da naj bi ZDA in Iran vendarle začela pogovore, kar lahko prispeva k umirjanju pričakovanj na trgu,« je sporočilo podjetje.
Vlada je k ustreznemu odzivu pozvala tudi inšpektorje. Pristojne inšpekcijske službe je pozvala, naj začnejo nemudoma izvajati nadzorne postopke v skladu s svojimi pristojnostmi z namenom preveritve morebitnih kršitev veljavnih predpisov s področij trgovine z naftnimi derivati ter upravljanja kritične infrastrukture. Vsi inšpekcijski organi so bili dolžni poročati o svojih ugotovitvah pristojnim ministrom do ponedeljka do 15. ure.
Kriza ne bo prizanesla nikomur
V 70. letih je svet vsakič izgubil približno pet milijonov sodčkov nafte na dan, ruska invazija na Ukrajino leta 2022 pa je z mednarodnih trgov odstranila približno 75 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. »Do danes smo izgubili enajst milijonov sodčkov na dan in približno 140 milijard kubičnih metrov plina,« je ocenil Birol ter opozoril, da je na Bližnjem vzhodu močno poškodovanih najmanj 40 energetskih objektov v skupno devetih državah v regiji.
Glede na blokado Hormuške ožine, ki je ključnega pomena za svetovno pomorsko trgovino, je vodja IEA spregovoril tudi o veliki grožnji svetovnemu gospodarstvu. »Nobeni državi ne bo prizaneseno s posledicami te krize, če se bo še naprej razvijala v tej smeri,« je dejal. Zato so potrebna globalna prizadevanja. »Močno upam, da bo ta problem čim prej rešen,« je dodal.
IEA je 11. marca sprostila 426 milijonov sodčkov nafte iz svojih rezerv za nujne primere. To je bila šesta sprostitev strateških rezerv v 50-letni zgodovini agencije in največji izredni ukrep v njeni zgodovini. »Če bo treba, lahko na trge damo več nafte, tako surove nafte kot naftnih derivatov,« je dejal. »Sprostitev zalog bo pomagala pomiriti trge, vendar to ni rešitev. Le začasno se bo zmanjšalo breme za gospodarstvo.«