V notranjosti Slovenije je sezona breze v polnem zamahu. Trenutno najvišje obremenitve beležijo v severovzhodni Sloveniji, medtem ko so drugod po nižinah dnevne vrednosti srednje visoke. Situacijo dodatno poslabšuje cvetni prah gabra, ki vsebuje sorodne alergene in povečuje skupno obremenjenost zraka.
V četrtek in petek bo prehod hladne fronte in dežja močno znižal koncentracije cvetnega prahu v zraku, kar bo prineslo začasno olajšanje. Vendar pri NLZOH opozarjajo: takoj ko se bo vreme izboljšalo in ogrelo, pričakujemo hiter ponoven porast obremenitev.
V zraku je tudi cvetni prah:
- jesena: obremenitev ostaja srednje visoka. Pozor: cvetni prah jesena lahko sproži simptome pri tistih, ki so preobčutljivi za oljko.
- cipresovk, tise, topola, vrbe in javorja: njihov cvetni prah je stalnica.
- leske in jelše: njuna sezona se v nižinah končno izteka.
Primorje: visoke obremenitve zaradi gabra
Na obali in v zaledju Primorske prevladuje cvetni prah belega in črnega gabra, kjer so obremenitve ob ugodnem vremenu visoke. Nasprotno od nižin je breze na Primorskem zelo malo, saj tam redko raste.
V zraku na Primorskem zaznavajo tudi srednje visoke obremenitve s cvetnim prahom cipresovk, nadaljevanje sezone jesena in prva semena trav, platane in hrasta, vendar hitrega skoka njihovih vrednosti v prihodnjih dneh še ni pričakovati.
Cvetni prah: vir življenja za rastline, nadloga za ljudi
Cvetni prah je prašnata snov, ki jo rastline proizvajajo za razmnoževanje. V Sloveniji je zgodaj spomladi glavni krivec cvetni prah dreves. Kasneje začnejo cveteti trave, pozno poleti in jeseni pa sledi cvetni prah plevelov, med katerimi prednjači ambrozija.
Med najpogostejša drevesa, katerih cvetni prah pri nas povzroča alergije, uvrščamo brezo, lesko, jelšo, jesen, hrast in platano. Pri travah so najbolj problematični travniški mačji rep, latovka in ljuljka.
Kako v Sloveniji spremljati obremenjenost zraka?
V Sloveniji imamo vzpostavljen odličen sistem spremljanja. Namesto tujih aplikacij, ki so pogosto manj natančne za naše mikrookolje, se zanašamo na podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Za pametne telefone je na voljo aplikacija Pollen Medicinske fakultete z Dunaja, ki vključuje natančne napovedi za celotno Evropo, vključno s Slovenijo.
Preprečevanje izpostavljenosti
Najučinkovitejša strategija je omejevanje stika z alergeni.
– Zapirajte okna: doma in v avtomobilu imejte okna zaprta, tudi ko je zunaj prijetno toplo. Zračite le kratek čas, najbolje takoj po dežju ali ponoči.
– Oblačila: na prostem nosite dolge rokave, da preprečite neposreden stik cvetnega prahu s kožo.
– Higiena ob vrnitvi domov: ko pridete domov, se preoblecite in oprhajte. Obvezno si umijte lase, saj se vanje ujame največ delcev. Če si las ne želite umivati vsak dan, na prostem nosite klobuk ali ruto. Nikoli ne pojdite v posteljo v oblačilih, ki ste jih nosili zunaj, saj boste cvetni prah prenesli na posteljnino.
– Izpiranje sluznice: strokovnjaki svetujejo redno izpiranje nosu in oči s fiziološko raztopino. Tudi zaščitne maske so učinkovita fizična ovira za vdihavanje cvetnega prahu, čeprav ne ublažijo simptomov na očeh.
Kako ublažiti simptome?
Med najučinkovitejšimi zdravili so nosna kortikosteroidna zdravila ali antihistaminiki.
Če alergija povzroča nespečnost ali zmanjšano zbranost, je čas za obisk alergologa. Na voljo je tudi imunoterapija, s katero lahko imunski sistem »naučimo«, da se na alergene ne odziva več tako burno.
Mit o lokalnem medu
Uživanje lokalnega medu kot način »navajanja« na cvetni prah je znanstveno neutemeljeno. Čebele namreč nabirajo cvetni prah z rož, ki je težak in lepljiv. Alergije pa povzroča lahek cvetni prah vetrocvetk, ki ga v medu skoraj ni.
Se sezone alergij spreminjajo?
Zaradi milejših zim je rastna sezona daljša. V Sloveniji to opažamo predvsem pri zgodnjem cvetenju leske in jelše, ki se pogosto začne že sredi zime, kar podaljšuje obdobje težav za alergike.