Gradnja večetažne garažne hiše na Planini Jezerca pod Krvavcem postaja ena najodmevnejših prostorskih tem letošnjega poletja, vsaj na Gorenjskem. Projekt, ki predvideva več kot 700 parkirnih mest na približno 1400 metrih nadmorske višine, po eni strani predstavlja odgovor na vse večje prometne obremenitve območja, po drugi strani pa je sprožil ostre kritike organizacij, ki opozarjajo na vplive na naravo, vodne vire in prihodnji razvoj alpskega prostora.
Asfaltna cesta še povečala dostopnost
V središču razprave je vprašanje, ali je povečanje parkirnih zmogljivosti primeren odgovor na vse večji obisk Krvavca ali pa bi bilo treba prednost nameniti javnemu prevozu in drugim oblikam trajnostne mobilnosti. Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je na junijski javni razgrnitvi projekta poudaril, da občina že več let opozarja na popolnoma neurejeno parkiranje na Planini Jezerca. Po njegovih besedah današnje stanje predstavlja resno tveganje predvsem zaradi bližine pomembnega vodnega vira.
»Občina Cerklje zahteva od lastnika nelegalnega parkirnega prostora na Planini Jezerca, da stanje uredi. Danes tam vlada popolna stihija. Parkiranje ni urejeno, obiskovalci vozila puščajo vsepovsod, hkrati pa gre za območje nad izjemno pomembnim vodnim virom,« opozarja župan. Po njegovih navedbah vodni sistem na Krvavcu oskrbuje približno 35.000 prebivalcev občin Cerklje, Šenčur, Kranj, Vodice in Komenda, skupaj z gospodarskimi uporabniki pa okoli 50.000 ljudi.
Čebulj meni, da bi prav garažna hiša omogočila nadzor nad prometom in zmanjšala tveganje onesnaženja. Objekt bi moral biti po njegovih besedah opremljen z vsemi varovalnimi sistemi za zadrževanje morebitnih izlitij nevarnih snovi, medtem ko danes na območju ob koncih tedna parkira več kot tisoč vozil brez ustreznega nadzora.
Kot poudarja, je asfaltiranje dostopne ceste v preteklosti dodatno povečalo prometne obremenitve. »Krvavec ni več planina, ampak je postal skoraj zatočišče mestnega turizma. Ljudje se pripeljejo do vrha brez zavedanja, kakšne posledice ima lahko takšen promet za okolje in vodne vire,« meni župan.
Po njegovih besedah je pobudnica občinskega podrobnega prostorskega načrta Pašna skupnost Jezerca, ki je tudi lastnica zemljišč. Predsednik pašne skupnosti Marko Kuhar je potrdil, da projekt podpirajo predvsem zaradi želje po zaščiti vodnih virov. Ocenjena vrednost investicije, za katero investitor še ni znan, je med osem in deset milijonov evrov. Obenem župan ne izključuje možnosti javno-zasebnega partnerstva, dolgoročno pa ocenjuje, da bi bilo najbolj smiselno, če bi projekt prevzela občina sama, saj bi tako lahko neposredno upravljala prometni režim na Krvavcu.
Koalicija opozarja na pomanjkanje strokovnih podlag
Povsem drugače projekt ocenjuje Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), ki združuje organizacije s področja trajnostne mobilnosti in varstva okolja. Po njihovem mnenju je načrtovana garažna hiša predimenzionirana, prometno neupravičena in pripravljena brez ključnih strokovnih analiz. V koaliciji poudarjajo, da iz javno dostopne dokumentacije ni razvidno, da bi bile izdelane celovite prometne študije, analiza dejanskih potreb po dodatnih parkirnih mestih ali primerjava z alternativnimi rešitvami.
Načrtovanih več kot 700 parkirnih mest bi po njihovem mnenju pomenilo eno največjih garažnih hiš v Sloveniji in hkrati najvišje ležečo garažno hišo v državi. »Medtem ko lokalne skupnosti drugje po Alpah izvajajo ukrepe za zaščito narave in zmanjševanje prometa v občutljivem gorskem svetu, Pašna skupnost Jezerca in Občina Cerklje na Gorenjskem na Krvavcu načrtujeta gradnjo garažne hiše. Podrobno smo preučili projektno dokumentacijo in menimo, da razlogi za gradnjo garaže, ki bo po kapacitetah večja kot PH Kongresni trg v središču Ljubljane, niso utemeljeni,« poudarja Katarina Žemlja iz CIPRE Slovenija, ki koordinira KTPP.
Koalicija opozarja tudi na neskladnost projekta z občinskimi razvojnimi dokumenti. Občinska celostna prometna strategija namreč predvideva povečanje deleža javnega potniškega prometa, razvoj sistema parkiraj in se pelji (P+R) ter avtobusne povezave do žičnice. Tudi strategija trajnostnega razvoja občine za obdobje 2021–2030 kot prednostne cilje izpostavlja zmanjševanje odvisnosti od osebnih avtomobilov, razvoj trajnostnega turizma in ohranjanje narave. Posebej opozarjajo tudi na obveznosti, ki jih Sloveniji nalaga Alpska konvencija. Ker občina leži na območju njenega izvajanja, bi bilo po njihovem mnenju treba pred tako obsežnim posegom preveriti vse trajnostne alternative in opraviti ustrezne presoje vplivov na okolje.
Kritike tudi iz planinskih in turističnih krogov
Nasprotovanje projektu ni omejeno zgolj na okoljske organizacije. Do predlagane garažne hiše je kritičen tudi upravljalec smučišča RTC Krvavec, ki se zavzema predvsem za izboljšanje javnega prevoza in drugih trajnostnih oblik dostopa, ne pa za širitev parkirnih površin. V koaliciji opozarjajo še na dejstvo, da žičniška povezava, ki naj bi garažno hišo povezovala s smučiščem in na kateri temelji prometna zasnova projekta, sploh še ni zgrajena. Po njihovem mnenju zato prostorsko načrtovanje prehiteva izvedbo ključne prometne infrastrukture.
Prav tako so do projekta zadržani na Planinski zvezi Slovenije (PZS). »Planinska zveza si je za eno od dolgoročnih usmeritev zastavila akcijo Peš iz dolin do višin. Nagovarjamo tako člane kot širšo javnost k uporabi javnega potniškega prometa za dostop do gora in uporabi izhodiščnih točk v dolinah za doživetje gora. In ne podpiramo aktivnosti za povečevanje dostopa vozil na motorni pogon na osrednja gorska območja,« se bere sporočilo iz PZS.
Koalicija je kritična tudi do dosedanjih postopkov varovanja narave. Opozarja, da se mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in soglasje pristojnega ministrstva opirata na okoljsko poročilo iz leta 2009, čeprav se je obisk Krvavca v zadnjih sedemnajstih letih občutno povečal. Posebno skrb vzbuja tudi lega načrtovane garažne hiše ob vodovarstvenem območju. Po mnenju KTPP bi bilo zato pred nadaljevanjem postopkov nujno izdelati sodobne hidrogeološke raziskave in neodvisno oceniti vplive na pitno vodo. Koalicija zato poziva k ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta v sedanji obliki. Pred sprejemom končne odločitve predlagajo izdelavo neodvisnih prometnih, okoljskih in hidrogeoloških študij ter celovito presojo alternativnih rešitev, med katerimi izpostavljajo javni prevoz, sisteme P+R in upravljanje obiska po vzoru številnih alpskih območij v Italiji, zlasti na Južnem Tirolskem.
