Načrtovana gradnja podzemne garažne hiše na območju planine Jezerca pod Krvavcem je sprožila burne odzive. Medtem ko v mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) opozarjajo na morebitne nevarnosti za vodni vir Ambrož pod Krvavcem in zahtevajo dodatne okoljske presoje, na Občini Cerklje na Gorenjskem projekt zagovarjajo kot nujen korak za ureditev prometnega kaosa in zaščito vodnih virov. Kritično stališče je zavzel tudi RTC Krvavec, kjer menijo, da garažna hiša ne predstavlja prave rešitve za prometne težave na gori.
Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je v javni razgrnitvi do 10. julija. Ta predvideva izgradnjo garažne hiše s tremi kletnimi etažami in pritličjem, kjer bi bilo urejeno še avtobusno postajališče, 16 mest bi bilo namenjenih tudi avtodomom. Namen objekta je ureditev parkiranja za potrebe športno-rekreacijskega območja na Krvavcu.
AAG zahteva dodatne strokovne podlage
V društvu AAG opozarjajo, da je načrtovana gradnja umeščena na izjemno občutljivo kraško območje nad vodnim virom Ambrož pod Krvavcem, ki s pitno vodo oskrbuje več deset tisoč prebivalcev. »Na kraškem terenu se morebitna onesnaženja zelo hitro prenašajo v podzemlje. Zato je nesprejemljivo, da se tako pomemben poseg načrtuje brez podrobne hidrogeološke študije, analize ranljivosti vodonosnika in ocene vplivov na kakovost pitne vode,« poudarjajo v društvu.
Posebej jih skrbi dejstvo, da se pripravljalci prostorskega akta pri presojah sklicujejo na okoljsko poročilo iz leta 2009. Po njihovem mnenju so se v zadnjih petnajstih letih prometne obremenitve, turistični pritiski, podnebne razmere in okoljska zakonodaja bistveno spremenili, zato stare podlage ne morejo predstavljati ustrezne osnove za presojo tako zahtevnega posega. Poleg analize vplivov na vodne vire zahtevajo tudi presojo vplivov na območja Natura 2000 in visokogorske habitate Kamniško-Savinjskih Alp, prometno študijo ter analizo kumulativnih vplivov vseh obstoječih in načrtovanih posegov na območju Krvavca.
Po njihovem mnenju bi garažna hiša predvsem povečala zmogljivosti za prihod osebnih vozil na goro, medtem ko bi morale biti razvojne usmeritve usmerjene v trajnostno mobilnost in zmanjševanje prometnih obremenitev.
Župan: Parkiranje ni urejeno
Popolnoma drugače na projekt gleda župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj. V pogovoru je poudaril, da občina že vrsto let opozarja na neurejeno parkiranje na planini Jezerca in nevarnosti, ki jih takšno stanje predstavlja za vodne vire. »Občina Cerklje zahteva od lastnika nelegalnega parkirnega prostora na planini Jezerca, da stanje uredi. Danes tam vlada popolna stihija. Parkiranje ni urejeno, obiskovalci vozila puščajo vsepovsod, hkrati pa gre za območje nad izjemno pomembnim vodnim virom,« je dejal Čebulj. Po njegovih besedah vodni sistem na Krvavcu oskrbuje približno 35.000 prebivalcev občin Cerklje, Šenčur, Kranj, Vodice in Komenda, skupaj z gospodarskimi uporabniki pa celo okoli 50.000 ljudi.
»Parkirna hiša je edina rešitev, da se ustavi ta stihija. Objekt bo moral imeti vse varovalne mehanizme za zadrževanje morebitnega onesnaženja in zaščito pitne vode. Danes pa imamo na območju več kot tisoč vozil ob koncih tedna, brez kakršnegakoli reda in nadzora,« poudarja župan. Ob tem opozarja, da je asfaltiranje dostopne poti pred leti še dodatno povečalo prometne obremenitve. »Krvavec ni več planina, ampak je postal skoraj zatočišče mestnega turizma. Ljudje se pripeljejo do vrha brez zavedanja, kakšne posledice ima lahko takšen promet za okolje in vodne vire,« meni Čebulj. Po njegovih besedah je pobudnica OPPN Pašna skupnost Jezerca, ki je tudi lastnica zemljišč. Kot nam je potrdil predsednik omenjene pašne skupnosti Marko Kuhar, se zavoljo varovanja vodnih virov strinjajo z gradnjo garažne hiše. Ocenjena vrednost investicije naj bi znašala med osem in deset milijoni evrov. Investitor ni znan, župan pa ne bi imel nič proti javno-zasebnemu partnerstvu. Prav tako Čebulj ne izključuje možnosti, da bi projekt v prihodnje prevzela tudi občina. »Najbolje bi bilo, če bi investicijo prevzela občina, saj bi tako lahko neposredno skrbela za red in upravljanje prometa na Krvavcu,« je dejal.
Več parkirišč pomeni tudi več avtomobilov
Čeprav je garažna hiša načrtovana za potrebe športno-rekreacijskega centra na Krvavcu, v RTC Krvavec poudarjajo, da niso investitor projekta. »Naše stališče je, da izgradnja garažne hiše na planini Jezerca ne bi rešila ključnih prometnih in parkirnih težav na območju Krvavca, temveč bi jih lahko v določenih segmentih celo še poglobila,« pojasnjuje pomočnica direktorja Barbara Trebušak. Po njihovem mnenju dodatne parkirne kapacitete pomenijo predvsem več avtomobilov na že zdaj močno obremenjeni dostopni cesti. »Težava ni zgolj število parkirnih mest, temveč predvsem neurejen sistem upravljanja prometa in parkiranja. Danes lahko vsak obiskovalec po plačilu rampe nadaljuje vožnjo proti Krvavcu, ne da bi imel zagotovljeno parkirno mesto. Posledično prihaja do parkiranja ob cesti, kar otežuje dostop zaposlenim, gostom in predvsem intervencijskim vozilom,« opozarjajo. V RTC Krvavec menijo, da bi bilo smiselneje urediti dodatne parkirne površine v dolini in vzpostaviti organizirane prevoze do smučišča. »Takšna rešitev bi občini prinesla več koristi, hkrati pa bi omogočila razvoj trajnostnih oblik mobilnosti. Štiri etaže garažne hiše bi bile polno zasedene predvsem v zimskih mesecih, večji del leta pa bi bile kapacitete slabo izkoriščene,« ocenjuje sogovornica, ki še dodaja, da velik del aktivnosti za celoletni obisk Krvavca organizira prav RTC Krvavec, pri čemer po njihovih navedbah nimajo zadostne podpore drugih deležnikov na območju.
Razprava o prihodnosti Krvavca
Vprašanje garažne hiše tako odpira širšo razpravo o prihodnjem razvoju Krvavca, a je včerajšnja javna obravnava prostorskega akta privabila precej manj ljudi, kot je bilo pričakovati. Sta se pa razprave poleg že omenjenih sogovornikov udeležila tudi predstavnika Pašne skupnosti Kriška planina. Med razpravo je Rok Cuderman izpostavil vprašanje obsega načrtovane garažne hiše; po njegovih besedah naj bi bila ta celo večja od garažne hiše na Kongresnem trgu v Ljubljani, katere gradnja je stala približno 30 milijonov evrov. Zato ga je zanimalo, kakšna je ekonomika projekta in ali je investicija upravičena. Župan je povedal, da je ocenjena vrednost projekta za dve tretjini manjša, projektant kamniškega urbanističnega biroja pa je pojasnil, da je v okviru krajinske zasnove Krvavca tudi že predvidena žičniška naprava, ki bo planino Jezerca (torej tudi zgornji plato garažne hiše) povezala s Kriško planino.