Uporabniki najpogosteje uporabljajo brezplačna orodja umetne inteligence, je pa med mesečnimi uporabniki tudi 24 odstotkov takih, ki uporablja plačljiva orodja. To je 14 odstotnih točk več kot v lanski izvedbi raziskave. Med tedenskimi uporabniki ostaja najpogosteje uporabljeno orodje klepetalni robot ChatGPT, vendar se je njegov delež zmanjšal s 83 odstotkov v letu 2025 na 69 odstotkov letos.
V delovnem okolju umetno inteligenco uporablja 41 odstotkov delovno aktivnih uporabnikov interneta, 80 odstotkov sodelujočih v raziskavi pa je dejalo, da jim to pri delu prihrani čas. Istočasno pa jih več pravi, da se je skupni obseg dela zaradi novih nalog, povezanih z uporabo umetne inteligence, povečal. Tako meni 17 odstotkov sodelujočih, medtem ko jih 15 odstotkov pravi, da se je zmanjšal.
Ob tem polovica sodelujočih zaposlenih v raziskavi meni, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila njihovo delo, tretjina pa jih ocenjuje, da bo celo zamenjala glavnino njihovega dela.
V izobraževalne namene orodja umetne inteligence uporablja 91 odstotkov študentov in polnoletnih dijakov, od katerih jih 92 odstotkov navaja, da jim to prihrani čas pri učenju. V primerjavi z lansko izvedbo raziskave se je sicer zaznani prihranek časa pri delu in izobraževanju nekoliko skrajšal, med študenti in dijaki pa se krepi občutek, da je zaradi uporabe umetne inteligence delo oziroma učenje lahko opravljeno slabše.
Tudi v splošnem raziskava o uporabi generativne umetne inteligence med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji kaže, da se je obdobje začetnega navdušenja nad novo tehnologijo začelo umirjati. Ob hitrem širjenju uporabe se namreč krepi tudi zaskrbljenost glede prihodnjega razvoja umetne inteligence, njenega vpliva na delo in medosebne odnose ter vprašanj zasebnosti in nadzora.
Tako je 42 odstotkov uporabnikov glede prihodnjega razvoja umetne inteligence zaskrbljenih, medtem ko jih je navdušenih 15 odstotkov. Lani sta bila deleža pri 39 in 17 odstotkih. Med intenzivnimi uporabniki umetne inteligence pa je razmerje obratno - 38 odstotkov jih je glede nadaljnjega razvoja navdušenih in 19 odstotkov zaskrbljenih.
Medtem ko uporabniki umetne inteligence v povprečju poročajo o pozitivnem učinku te tehnologije na osebno zadovoljstvo in socialno življenje, pa narašča kolektivni pesimizem glede vpliva umetne inteligence na zaposlovanje in medosebne odnose.
Večina uporabnikov umetne inteligence sicer klepetalne robote obravnava kot osebe ter je do njih prijazna, spoštljiva in obzirna. Približno petina uporabnikov se pri interakciji s klepetalniki počuti domače in bi jih pogrešala, za nekaj več kot desetino pa je odnos postal dejansko že osebno pomemben. Okoli pet odstotkov uporabnikov pa je razvilo celo osebno razmerje z orodji umetne inteligence in jih uporablja, kadar potrebujejo pogovor. Večina, 56 odstotkov, se je na tehnologijo tudi sicer že obrnila za osebna in intimna vprašanja, desetina jih to počne tedensko.
Kljub naraščajoči splošni zaskrbljenosti glede razvoja umetne inteligence se je zmanjšal delež tistih, ki menijo, da je regulacije premalo, namreč s 45 odstotkov lani na 38 odstotkov letos. Hkrati pa se je povečal delež tistih, ki jih skrbi prevelika regulacija, in sicer z 32 na 35 odstotkov. Manj kot petina uporabnikov zaupa, da bosta EU in Slovenija področje ustrezno regulirali, jih pa 71 odstotkov meni, da da bi bilo treba izobraževanje o odgovorni rabi umetne inteligence vključiti v šolski sistem.
Raziskavo je sicer maja v okviru spletnega panela na reprezentativnem vzorcu 1435 prebivalcev Slovenije izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.