Šest organizaciji, ki sodelujejo v skupnem projektu Na radarju je v skupni izjavi opozoril na krepitev nasilja in sovražnosti v družbi, ki ogrožata človekove pravice in temeljne svoboščine. V projektu Na radarju v konzorciju deluje pest organizaciji, ki se večinoma ukvarjajo s pravicami LBGTIQ+ oseb, in sicer zavod Open, Parada Ponosa, DIH, TransAkcija in ŠKUC.
Poleg sovražnega govora, ki se vse bolj normalizira, se razširjajo tudi t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti in predsodkih, pri katerih storilec žrtev napade zaradi njene osebne okoliščine. "Takšna dejanja ne prizadenejo le osebe, ki je napadena zaradi tega, kar je, temveč predstavljajo tudi napad na določeno skupino ljudi in spodkopavajo idejo varne in vključujoče družbe," so zapisali v konzorciju Na radarju.
Žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe, ki se zaradi svoje identitete srečujejo z nestrpnostjo in predsodki, ki pogosto rezultirajo v verbalnem ali celo fizičnem nasilju.
Naraščajoče sovraštvo pa je bistveno povezano tudi s sovražno in omalovažujočo retoriko določenih političnih akterjev, ki spodbujajo družbeno polarizacijo in krepijo nestrpnost do pripadnic in pripadnikov ranljivih skupin. Zato pozivajo vlado, vse pristojne institucije in politične akterje, naj z jasno politično zavezo in konkretnimi ukrepi naslovijo porast sovraštva in nasilja.
"To vključuje dosledno in učinkovito obravnavo kaznivih dejanj iz sovraštva, krepitev preventivnih programov ter usposabljanje organov pregona in pravosodnih institucij za prepoznavanje in obravnavo tovrstnih dejanj. Nujno je tudi oblikovanje celovitih politik za zaščito ranljivih skupin, vključno z LGBTIQ+ osebami, zagotavljanje varnosti na javnih prireditvah ter spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in odgovornega javnega diskurza, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic," so našteli.
Dodali so še, da le v družbi, kjer lahko ljudje živijo svobodno in brez strahu, tudi aktivno in konstruktivno prispevajo k družbenemu razvoju.
Na pravice ranljivih skupin, konkretno oseb z različnimi oblikami oviranosti, so opozorili tudi v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar. Direktor centra Slavko Bolčević je poudari, da človekove pravice niso zgolj deklarativni dokument, temveč konkretna odgovornost vseh, ki delajo z ranljivimi skupinami, tudi njihovega centra. S tem se je navezal tudi na letošnjo temo mednarodnega dneva, ki izpostavlja človekove pravice kot temelje vsakdanjosti. "Našim uporabnikom človekove pravice niso oddaljen koncept. Za njih pomenijo možnost, da so slišani, vključeni in spoštovani. Pravica do izražanja, gibanja, izbire in podpore je zanje osnova dobrega življenja," je opozoril.
V centru so ob tem pozvali k širjenju razumevanja, solidarnosti in spoštovanja pravic oseb z različnimi oblikami oviranosti. Poudarjajo, da človekove pravice niso privilegij, temveč skupna dobrina, ki jo moramo varovati.
Danes zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic - dan, na katerega je bila leta 1948 sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic. V njeni preambuli med drugim piše, da priznanje prirojenega dostojanstva ter enakih in neodtujljivih pravic vseh članov človeške družine pomeni temelj svobode, pravičnosti in miru v svetu.
