Nove prehranske smernice, ki naj bi prispevale k ohranjanju dobre zdravstvene kondicije prebivalstva v dolgoživi družbi in spodbujale bolj zdrave prehranske navade skozi vse življenjsko obdobje, je, kot smo prvi poročali v Dnevniku, izdalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in ne ministrstvo za zdravje (MZ). »Ime izdajatelja me je presenetilo, saj so prehranske smernice neposredno povezane s področjem javnega zdravja, ki je domena MZ. Smernice omenjajo tudi programe za promocijo zdravega življenjskega sloga, ki jih izvaja MZ. Seveda je smiselno, da pri nastajanju smernic sodeluje tudi MKGP, vendar je glavna pristojnost zanje vsekakor na MZ,« je za Dnevnik poudarila dr. Mojca Korošec, izredna profesorica na oddelku za živilstvo ljubljanske biotehniške fakultete.
Nekorekten in zavajajoč seznam recenzentov?
To, da je strokovno neusklajene smernice, ki niso bile nikoli v javni obravnavi in ki jih ni nikoli potrdila nobena za to pristojna državna institucija, izdalo kar MKGP, ni edina stvar, ki je zmotila sogovornico. V dokumentu, ki ga je v petek objavila vlada, ne da bi o tem poprej obvestila MZ in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je namreč Mojca Korošec navedena v družbi še osmih strokovnjakov, ki naj bi sodelovali pri pregledu smernic in se tako domnevno strinjali z njihovo vsebino. Toda poudarila je, da to ne drži.
Maja 2024 jo je ministrstvo za zdravje s sklepom imenovalo v širšo delovno skupino za pripravo novih prehranskih smernic. Maja 2024 so jo zaprosili za komentar prve, angleške različice tega dokumenta. »Nanj sem v predvidenem roku podala svoje komentarje in priporočila za dopolnitev oziroma popravek. Kasnejših verzij, slovenskega prevoda in končnega dokumenta nisem videla ali prejela v pregled oziroma potrjevanje, zato se ne strinjam s sklepanjem, da sem sodelovala pri nastajanju ali da se strinjam z vsebino javno objavljenega dokumenta. V tem pogledu je navajanje mojega imena na seznamu strokovnjakov, ki smo pregledali dokument, neprimerno, nekorektno in zavajajoče,« nam je pojasnila Koroščeva in povedala, da je 24. maja od ministrstev za kmetijstvo, za okolje in za zdravje zahtevala, da se njeno ime izbriše z omenjenega seznama.
Ogorčeni odzivi
Enako sta storila še najmanj dva strokovnjaka, ki naj bi sodelovala pri pregledu smernic, ki so bile do minulega petka strogo varovana državna skrivnost. Dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko, je za Dnevnik povedal: »Pred javno objavo nisem imel vpogleda v vsebino dokumenta, niti ga nisem nikoli potrdil. Osnutek smernic sem prvič in zadnjič videl leta 2024, ko me je ministrstvo za zdravje imenovalo v širšo delovno skupino za strokovni pregled smernic. Takrat sem v pisni recenziji izpostavil vrsto pomanjkljivosti smernic, vendar mojih kritik nekateri avtorji niso dobro sprejeli.«
Pravst je še dodal, da je od izdajatelja smernic že zahteval izbris njegovih podatkov in takojšen umik objave dokumenta do odprave nepravilnosti. »Hkrati sem ustreznim organom naznanil zlorabo svojega imena,« je navedel. Iz MKGP pa so včeraj sporočili (v imenu koga, niso navedli): »Vse pripombe prof. dr. Pravsta smo obravnavali z veliko pozornostjo in jih razumeli kot dragocen strokovni prispevek k izboljšanju dokumenta, pri čemer smo številne predloge tudi ustrezno vključili v nadaljnje usklajevanje smernic.«
Eržen: Javno objavljene smernice so neusklajene in nepotrjene
Javno se je oglasil tudi prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor NIJZ, in med drugim navedel: »Aktualni javno objavljeni dokument predstavlja neusklajene in nepotrjene smernice, navedba mojega sodelovanja pa je neprimerna, saj dokumenta nisem nikoli potrdil. Nasprotno, izdajatelj dokumenta ni upošteval pripomb, ki mu jih je NIJZ posredoval še tik pred objavo dokumenta.«
Kljub pozivu, naj jih izbrišejo s seznama strokovnjakov, ki naj bi pregledali nove prehranske smernice, se to do včeraj ni zgodilo. Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je za Dnevnik potrdila, da so dve prijavi, ki se nanašata na javne objave osebnih podatkov v povezavi s prehranskimi smernicami, na dan mladosti prejeli tudi v njihovem uradu, vendar še preučujejo, ali so sploh pristojni za odločanje o tem. Sklicujejo se na 73. člen zakona o varovanju osebnih podatkov, ki informacijskemu pooblaščencu omejuje pristojnost v primeru obdelave osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja. Kot primer tega je Virant Burnikova navedla objavo osebnih podatkov v raznovrstnih publikacijah. »V takem primeru se mora prizadeti posameznik obrniti na sodišče,« je dejala.
Vlada je javno objavila tudi imena »dobrodelnih« strokovnjakov
V primeru Dnevnika je bila odločitev informacijskega pooblaščenca drugačna. Ker nam MZ ni hotelo posredovati dokumenta slovenske prehranske smernice 2025, ga je prek informacijskega pooblaščenca zahteval kolega Tomaž Klipšteter in ga tudi dobil, potem ko je MZ v njem na zahtevo informacijskega pooblaščenca prekrilo nekatere osebne podatke. Med drugim je prekrilo imena vseh devetih slovenskih strokovnjakov, ki naj bi sodelovali pri pregledu dokumenta (tudi imena Pravsta, Eržena in Koroščeve) in ki so zdaj skočili pokonci, prav tako ime enega od petih mednarodnih recenzentov. V uradu informacijskega pooblaščenca so za Dnevnik pojasnili, da so prekritje njihovih imen zahtevali zato, ker ti strokovnjaki za opravljeno delo niso prejeli plačila iz javnih sredstev. V objavo imen tistih, ki so dobili honorar, niso posegali.
Toda v različici prehranskih smernic, objavljeni na vladni spletni strani, so javno objavljena imena vseh – finančno nagrajenih in tudi »dobrodelnih« strokovnjakov, ki naj bi jih pregledali. Je vlada s tem kršila določila zakona o varovanju osebnih podatkov? »V pritožbenem postopku Dnevnika pred informacijskim pooblaščencem je bila odločba izdana ministrstvu za zdravje, zato konkretna objava te publikacije s strani vlade ni povezana s postopkom, ki ga je vodil informacijski pooblaščenec. Objava tovrstne publikacije s strani vlade bi lahko sodila v okvir proaktivne objave po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja,« je na to Dnevnikovo vprašanje včeraj odgovorila informacijska pooblaščenka.
