Vlada je, kot smo poročali včeraj, v petek na svoji spletni strani potiho objavila nove slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025), katerih izdajatelj je presenetljivo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na ministrstvu za zdravje (MZ), pod taktirko katerega so od jeseni 2023 nastajale te smernice, so za Dnevnik potrdili, da dokument ni strokovno usklajen, zaradi česar še ni bil v javni obravnavi, da ga bo vlada kljub temu objavila na svoji spletni strani, pa niso vedeli, so navedli.
Smernice izdali kljub strokovnim pomislekom
Podoben odgovor smo dobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je nacionalna referenčna institucija za javno zdravje. Po zakonu o zdravstveni dejavnosti izvaja tudi naloge na področju prehrane. »NIJZ objave dokumenta na spletni strani vlade ni odobraval niti ni o njej odločal,« so poudarili. Na vprašanje, zakaj niso novih prehranskih smernic tudi oni objavili na svoji spletni strani, so za Dnevnik odgovorili: »Ker NIJZ ni njihov izdajatelj in ker glede vsebine ter postopka priprave dokumenta ostajajo odprta strokovna vprašanja.«
Na NIJZ so tudi potrdili, da jih je MKGP v četrtek, 21. maja, zaprosilo za hiter pregled gradiva Prehrana za zdravje in planet, posebej dela, ki se nanaša na prehranska dopolnila. NIJZ je odgovor ministrstvu poslal naslednji dan, 22. maja. »V odgovoru smo opozorili, da v tako kratkem roku ni mogoče opraviti celovite strokovne presoje več kot tristo strani obsežnega dokumenta s skoraj sto stranmi referenc. Kljub temu smo opravili hiter strokovni pregled in ponovno opozorili na ključne metodološke in vsebinske pomisleke, ki jih je NIJZ ministrstvu podrobno predstavil že decembra,« so zapisali.
»Povozili« so tudi ministrstvo za zdravje
Ključne pripombe, ki jih je NIJZ v petek, 22. maja, posredoval MKGP, se nanašajo na odsotnost prehranskega modeliranja (dokument ne vsebuje rezultatov modeliranja vnosov hranil, ki bi pokazali, ali je predlagani rastlinski prehranski vzorec hranilno varen brez dopolnjevanja, op. p.), na nejasno metodologijo pregleda literature, na vključevanje vsebin (npr. dietnih pristopov), ki ne sodijo v nacionalne prehranske smernice, in na priporočila glede prehranskih dopolnil brez ustrezne presoje tveganj in jasnih indikacij.
Zaradi neusklajenosti med pripravljalci smernic in NIJZ je ministrstvo za zdravje za strokovno presojo zaprosilo Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). »Stališče ministrstva je, da je pri nadaljnji obravnavi dokumenta nujno treba upoštevati zaključke dodatne strokovne presoje WHO, ko bodo na voljo. Ker dokument po oceni ministrstva za zdravje in NIJZ še ni strokovno usklajen z vidika zdravja, tudi ni bil posredovan z naše strani v javno obravnavo oziroma objavljen na naši spletni strani,« so za Dnevnik pojasnili na MZ.
MKGP se je zlagalo
Ker sta se zdravstvena in prehranska stroka uprli tako vsebini smernic kot načinu njihovega sprejemanja, sta stvari v svoje roke vzela kar kabinet predsednika vlade Roberta Goloba in kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Izdajo strokovno neusklajenih prehranskih smernic, ki posegajo v prehransko politiko države in posledično v zdravje prebivalstva, je prevzelo MKGP, javno pa je dokument (do včeraj) visel le na spletni strani vlade. MKGP je o tem javnost prvič obvestilo včeraj, ko je posredovalo sporočilo dveh soavtorjev SSP2025 – neodvisne raziskovalke dr. Nataše Fidler Mis in kardiologa iz UKC Ljubljana dr. Zlatka Frasa. Med drugim so zapisali: »S sprejetjem smernic se Slovenija uvršča med države, ki sledijo mednarodnim strokovnim usmeritvam ter celostnemu pristopu k prehrani z vidika zdravja, okoljske trajnosti in družbene odgovornosti.«
Toda kdo in kdaj je te smernice sprejel? To vprašanje smo včeraj zastavili tako MKGP kot vladnemu uradu za informiranje. Odgovora pričakovano nismo dobili. Prehranske smernice, kot rečeno, strokovno niso usklajene, zato jih ministrstvo za zdravje, ki naj bi bilo pristojno za njihovo sprejetje, sploh še ni poslalo v javno obravnavo, sicer napovedano že za konec leta 2024. Posledično tega dokumenta do danes ni potrdila še nobena za to pristojna institucija v državi, zato se je MKGP v včerajšnjem sporočilu za javnost debelo zlagalo, da so prehranske smernice sprejete, vlada pa jih je v petek, 22. maja, obesila na svojo stran, in to na dan, ko je NIJZ MKGP pisno posredoval resne pomisleke glede vsebine dokumenta. Za Dnevnik so na NIJZ včeraj dodatno pojasnili: »Menimo, da dokument v trenutni obliki še odpira pomembna strokovna in metodološka vprašanja, na katera smo pripravljalca opozorili. Prav tako menimo, da tako obsežen dokument zahteva ustrezno strokovno obravnavo, transparenten postopek in zadosten čas za usklajevanje.«
Benedik: Retorika prehranskih smernic je izrazito proveganska
Na strokovno neusklajene prehranske smernice, ki niso bile nikoli v javni obravnavi, kaj šele uradno sprejete, se je za Dnevnik odzval tudi klinični in raziskovalni dietetik dr. Evgen Benedik, eden vodilnih prehranskih strokovnjakov, ki je polovično zaposlen na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in polovično na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. »Čeprav dokument uradno ne zagovarja izključno veganske prehrane, sta njegova vsebina in retorika izrazito proveganski oziroma usmerjeni v pretežno rastlinsko prehranjevanje.« Poudaril je tudi, da dokument SSP2025 uporablja izrazoslovje, ki normalizira rastlinski pristop (zdravju in planetu prijazna prehrana) ter hkrati problematizira živalske vire (živila z večjim ogljičnim odtisom, onesnaženost z mikroplastiko, okoljska nevdržnost živinoreje ipd.). »Tako se ustvarja implicitna vrednostna hierarhija: rastlinsko = moralno in okoljsko pravilno, živalsko = obremenjujoče in tvegano.«
Po oceni dr. Benedika je dokument SSP2025 v formalni obliki videti znanstveno utemeljen, v resnici pa je »ideološko enosmeren in ne temelji na uravnoteženem prikazu dokazov«. »Dokler ne bodo objavljeni rezultati prehranskega modeliranja, odpravljene metodološke pomanjkljivosti in vsebine usklajene z vsemi deležniki prehranske verige, dokument v tej obliki ni primeren in bi lahko imel negativne posledice za prehransko varnost, zdravje in gospodarstvo Republike Slovenije,« je sklenil Evgen Benedik.