Potem ko smo letos že drugič z interventnim zakonom reševali embalažni kaos, je ministrstvo za okolje končno našlo sistemsko rešitev in uskladilo novi zakon, ki ga bo po naših informacijah kmalu poslalo v javno obravnavo. Zakon o varstvu okolja, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa v nasprotju s pričakovanji ne prinaša novega sistema ravnanja z odpadno embalažo, pač pa zgolj nekoliko prilagaja sistem, ki ga imamo že trinajst let. Zakonske spremembe so bile sicer v javni obravnavi že v zadnjih izdihljajih vlade Marjana Šarca, zato lahko pričakujemo, da bo tokrat postopek skrajšan.
Sistem z odpadno embalažo deluje tako, da šest družb (DROE) – Surovina, Interseroh, Dinos, Embakom, Recikel in Slopak – poskrbi za embalažo, ki jo dajo trgovci in proizvajalci na trg. Za kolikšen delež te odpadne embalaže poskrbi vsaka izmed njih, vlada določi vsako leto znova. To je slovenska različica proizvajalčeve razširjene odgovornosti oziroma načela »proizvajalec plača«, saj proizvajalci (prek njih pa potrošniki) družbam za odstranjevanje odpadne embalaže plačajo embalažnino.
Sistem je začel pokati po vseh šivih
Medtem ko so bili na ministrstvu ves čas prepričani, da je zakon že doslej nalagal DROE, da poskrbijo za vso odpadno embalažo, ki so jo njihovi zavezanci dali na trg, so si družbe zakonsko določilo razlagale drugače. Prepričane so bile, da jim zakon nalaga, da poskrbijo le za toliko odpadne embalaže, za kolikor dobijo plačane embalažnine. Ker pa so embalažnino plačevali le zavezanci, ki so dali na trg več kot 15.000 ton embalaže, je vsako leto pri komunalah ostajalo na kupe nepobrane odpadne embalaže. V Interserohu so se nato enkrat za vselej odločili končati nesporazum med ministrstvom in DROE ter sprožili spor na upravnem sodišču. Ko jim je leta 2018 upravno sodišče pritrdilo, da morajo pobrati zgolj toliko embalaže, kot je njihovi zavezanci dajo na trg, se je na upravno sodišče obrnilo še drugih pet DROE. Decembra lani je upravno sodišče pritrdilo še njim in sistem je dokončno razpadel, saj so imele družbe podlago, da poskrbijo le za »pogodbene količine odpadkov«. Ker po podatkih računskega sodišča za vsaj polovico embalaže na trgu ni plačana embalažnina, se je ta polovica začela kopičiti pri komunalnih družbah – in delno je tam še danes.
»Takšno stanje nasprotuje javnemu interesu varstva okolja in zdravja ljudi,« so logično ugotovili na okoljskem ministrstvu. Zato so s spremembami zakona o varstvu okolja popravili tisti prej dvoumno napisani člen, ki očitno ni bil razumljen »v skladu z namenom zakonodajalca«.
Predvidene novosti
»Namen te spremembe je še bolj jasno določiti, da proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, organizacijsko in praviloma v celoti tudi finančno odgovarjajo za ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost,« so na ministrstvu izpostavili v obrazložitvi sprememb, ki so seveda v prvi vrsti namenjene odpravi pomanjkljivosti v delovanju sistema ravnanja s plastično odpadno embalažo. Pri spremembi zakona je ministrstvu pomagal nekdanji dvakratni minister (v prvi Janševi vladi je vodil ministrstvo za pravosodje in javno upravo, v vladi Alenke Bratušek pa ministrstvo za pravosodje) Senko Pličanič.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v nedavnem pogovoru za Dnevnikov Objektiv pojasnil, da kaotično stanje pač ne dopušča dovolj časa, da bi uvedli popolnoma nov sistem ravnanja z odpadno embalažo. Spremembe zakona o varstvu okolja bodo predvidoma sprejete oktobra, veljati pa bi začele s prihodnjim letom. Do konca letošnjega leta pa so zagotovljena sredstva za reševanje problema z interventnim zakonom.
Embalažnino bodo plačevali vsi
Hkrati bo ministrstvo poslalo v postopek tudi povezano uredbo o ravnanju z odpadno embalažo. Uredba predvideva odpravo ključne pomanjkljivosti sistema; po novem proizvajalci ne bodo več zgolj plačevali stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ampak bodo imeli finančno in organizacijsko obveznost glede zagotavljanja ravnanja z vso odpadno embalažo, ki nastane v Sloveniji. Proizvajalci so vse pravne osebe in samostojni podjetniki s sedežem v Sloveniji, ki dajejo embalažo na trg, in so bodisi embalerji ali uvozniki embaliranega blaga, ter tudi tuja podjetja, ki prodajajo embalirano blago končnemu uporabniku na daljavo (denimo spletne trgovine).
Ministrstvo je v uredbi obveznost plačevanja embalažnine z zgolj tistih, ki dajejo na trg več kot 15.000 ton embalaže, razširilo na vse, ki dajejo embalažo na trg. Hkrati predlaga plačilo pavšalnega zneska za tiste proizvajalce, ki dajo na trg manj kot tono embalaže na leto. Po Vizjakovih besedah bo ta pavšal znašal 250 evrov na leto. Tuja podjetja bodo lahko svoje obveznosti izpolnjevala prek pooblaščenega zastopnika, in če tega ne bodo storila, bo moral stroške ravnanja z odpadno embalažo plačati končni uporabnik, ki bo od njega kupil embalirano blago – vendar to ne bo veljalo za fizične potrošnike.
Trgovci na debelo niso proizvajalci, a bodo morali še naprej plačevati stroške ravnanja z odpadno embalažo, ko bodo prodajali embalirano blago, ki ga bodo kupovali od dobaviteljev, ki niso proizvajalci. Embalažnino pa bodo morali plačevati tudi distributerji. Ministrstvo namerava na tak način zmanjšati količino embaliranih predmetov, ki jih prodajajo distributerji in niso servisna embalaža.
DROE bodo morale ministrstvu štirikrat na leto poročati o izpolnjevanju obveznosti. S tem bo ministrstvo prvič v zgodovini dobilo tudi verodostojne podatke o količini embalaže na trgu (zdaj jih črpa od podatkov finančne uprave). Ta rešitev bo, kot je napovedal minister Vizjak, veljala od leta 2021 do leta 2023, v naslednjem zakonu pa bodo na ministrstvu v celoti prevzeli evropsko direktivo razširjene odgovornosti.
