Gabrovec je v današnji izjavi za javnost potrdil informacije o težavnem finančnem stanju inštituta. Kot je dejal, je ta od leta 2022 dobro posloval, uspeli so pokriti tudi primanjkljaj iz preteklih let, v letu 2025 pa je bilo NIJZ odvzetih več kot dva milijona evrov, kar se je na koncu poznalo tudi pri poslovnem izidu.
Ob koncu leta 2025 so tako imeli primanjkljaj v višini 1,2 milijona evrov. Takšno stanje pa se nadaljuje tudi letos, ko je bil primanjkljaj v obdobju od januarja do oktobra še nekoliko višji od 1,2 milijona evrov in pričakujejo, da se bo do konca leta še povečal.
Po direktorjevih pojasnilih je primanjkljaj predvsem posledica slabšega ovrednotenja nekaterih programov. Med področji, kjer so sredstva manjša, je omenil področje preskrbe s cepivi, področje duševnega zdravja in nekatere preventivne presejalne programe. Izpostavil je tudi vpliv plačne reforme, ki je bil očitno nekoliko podcenjen, saj so bile po njegovih navedbah finančne posledice napovedane v višini okoli štirih odstotkov, izkazujejo pa se v višini do 11 odstotkov.
"Nastalo situacijo jemljemo zelo resno," je poudaril direktor NIJZ. S "korekcijskimi varčevalnimi in stabilizacijskimi ukrepi" so po njegovih besedah začeli že v letu 2025 in jih nadaljujejo tudi letos. Učinki ukrepov se že kažejo, ovrednoteni pa so na več kot milijon evrov, je navedel. A kot je dodal, na prihodkovni strani ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev, kar se izkazuje tudi v njihovem poslovnem izidu.
Ob tem je povedal, da je bila v razmerah, ko imajo negativen poslovni rezultat, "velik zalogaj" tudi priprava finančnega načrta, saj mora biti ta v skladu z zakonom izravnan. Temu so sledili, "poslovni izid pa je seveda drugo področje", je dejal Gabrovec.
Pred nekaj dnevi sprejeti finančni načrt za letos po njegovih besedah sicer predvideva manj sredstev na področju duševnega zdravja in nekoliko zmanjšan kadrovski načrt. Zagotovil je, da pri tem ne gre za sama odpuščanja, ampak predvsem ne bo nekaterih predvidenih zaposlitev na področju digitalizacije.
Kot je navedel, so bile predvidene nekatere nove zaposlitve, vezane na prenos rešitev e-Zdravja, ki zdaj ne bodo realizirane. Od konca lanskega leta, ko so začeli varčevalne korektivne ukrepe, so tudi poskušali zmanjševati samo število zaposlenih, je dodal.
Na NIJZ je sicer skupno okoli 700 zaposlenih, v to število so vključene tako polne kot delne zaposlitve. Po direktorjevih besedah se je število zaposlenih od leta 2014 konstantno povečevalo zaradi dodatnih nalog, ki so jih v teh letih dobili. "Če so se dogajale nove zaposlitve, so se zgolj in samo na račun teh novih nalog," je poudaril Gabrovec. Priznal pa je, da imajo na inštitutu vsak mesec tudi izziv, kako zagotoviti sredstva za osebne dohodke.
Glede nastale situacije potekajo pogovori tako z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot ministrstvom za zdravje. Na ministrstvu so po nastopu ministra Tadeja Ostrca v zvezi s finančnim načrtom predlagali določene dopolnitve in zahtevali dodatna pojasnila. Finančni načrt je nato svet zavoda potrdil v tem tednu. Poslali so ga ministrstvu za zdravje, Gabrovec povratnih informacij zaenkrat še nima. Je pa finančni načrt podlaga za sklenitev letne pogodbe z ministrstvom za zdravje. NIJZ se tako že od začetka leta 2026 financira na podlagi začasnih pogodb.
Po Gabrovčevi oceni je sicer sodelovanje z ministrstvom dobro. Prav tako je zelo korektno sodelovanje s svetom zavoda v prenovljeni sestavi. Vlada je namreč v začetku oktobra zamenjala predstavnike ustanovitelja v svetu NIJZ, ki je konec prejšnjega meseca dobil novo predsednico. Sam ima mandat še približno eno leto in je do takrat, če ne bo kakšnih sprememb, pripravljen opravljati delo direktorja, je še pojasnil.