Med 5957 prebivalci, ki so bili na seznamih za operacijo endoproteze kolena in s katerimi so na zdravstveni blagajni do konca septembra navezali stik, jih 485 oziroma dobrih osem odstotkov v resnici ni več čakalo na operacijo. Najpogosteje se je izkazalo, da so v resnici že bili operirani.
Možnost za preusmerjanje k drugemu izvajalcu so zaznali pri 1128 bolnikih, večina pacientov pa si je želela ostati prav tam, kjer trenutno čakajo. Posamezniki so pri prvotni izbiri včasih vztrajali zaradi zaupanja v priporočilo napotnega zdravnika, nekateri pa so bili zadovoljni z že dodeljenim terminom. Čeprav je čakalna doba pri izbiri pomemben dejavnik, ni bil najpomembnejši. Pacienti pogosto dajejo prednost zaupanju in kakovosti obravnave, so ugotovili na ZZZS.
V ponovno čiščenje seznamov
Na ZZZS napovedujejo, da bodo njihove območne enote skupaj z javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji preverile primere neskladnosti statusa na čakalnih seznamih. Izvajalce bodo pozvali k ponovnemu pregledu in čiščenju čakalnih seznamov, so napovedali. »Preverili bomo tudi možnosti za sprejem dodatnih pacientov pri izvajalcih z najkrajšimi čakalnimi dobami,« so sporočili. Skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje nameravajo ugotoviti, kakšne so možnosti uporabe sistema eNaročanje za bolj aktivno pomoč pacientom pri iskanju hitrejših terminov, stroki pa bodo predlagali pripravo jasnejših smernic za uvrščanje pacientov na čakalne sezname.
»Ključna ugotovitev klicne akcije je, da se čakalne dobe ne skrajšujejo zgolj z večjim obsegom programov in dodatnimi zmogljivostmi, temveč tudi z boljšim upravljanjem obstoječih zmogljivosti,« so poudarili na ZZZS. To je mogoče storiti le na podlagi ažurnih čakalnih seznamov, rednega preverjanja statusa čakajočih pacientov in zanesljivih podatkov, opažajo.
Predlog zakona o povečanju dostopnosti, ki je trenutno v javni obravnavi, ZZZS odmerja ključno vlogo pri iskanju zgodnejših možnosti zdravljenja za paciente. Ob prekoračenju dopustnih čakalnih dob bi morali na zdravstveni blagajni na primer preveriti, ali lahko bolniku v okviru mreže javne zdravstvene službe ponudijo zgodnejši datum.
Visoki stroški prevoza
Bolniki začnejo hitrejšo možnost zdravljenja pogosto iskati takrat, ko jih skrbi, da se bo zaradi predolgega čakanja njihovo zdravje dodatno poslabšalo. Druge možnosti iščejo tudi, ko ob čakanju trpijo bolečine, opaža ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Pri tem lahko kaj hitro naletijo na ovire. Stroški nenujnega prevoza z reševalnim vozilom so lahko izredno visoki, je spomnil Sušelj. Zdravstvena blagajna stroške takšnih prevozov krije le do najbližjega kraja, kjer so na voljo potrebne storitve. Izjema je bil nekoč prevoz do ortopedske bolnišnice Valdoltra, a je bila leta 2018 ukinjena.
Omejitve veljajo ne glede na to, kako dolge so čakalne dobe pri najbližjem izvajalcu, je spomnil Sušelj. Ob iskanju zgodnejšega zdravljenja za paciente bi bilo treba po njegovi oceni razmisliti tudi o spremembah, ki bi jim olajšale prehod k izvajalcem z bistveno krajšimi čakalnimi dobami. »Omejitve, ki upoštevajo le najbližjega izvajalca, so iz nekih drugih časov. Bolniki so storitve zaradi zelo dolgega čakanja marsikdaj prisiljeni iskati drugje,« je dejal. Podobno velja tudi pri povračilu potnih stroškov, je ocenil.
V zadnjem času se je Sušelj srečeval tudi s pacienti, ki so nepričakovano dobili ponudbo zgodnejšega termina zdravljenja, kot je bil prvotno napovedan. Čeprav je to samo po sebi dobro, lahko posamezniku nepričakovane spremembe povzročijo težave. Takrat je lahko na dolgo časa načrtovani službeni poti, je ponazoril Sušelj, nekateri izvajalci pa v takih okoliščinah ravnajo izredno togo. »Bolniku napovedo, da bo lahko, če ne pride na zgodnejši datum, pristal na repu čakalnega seznama. To bi lahko reševali drugače,« je opozoril.
Spomnil je še na možnost, da nekateri pacienti storitve opravijo samoplačniško, a tega ne sporočijo bolnišnici, kjer čakajo. Sušelj pacientom svetuje, naj ne pozabijo na tovrstna obvestila. Po njegovem opažanju bi bilo v vsakem primeru lažje, če bi v zdravstvu pogosteje preverjali dejansko stanje na čakalnih seznamih. V veliko pomoč bi bilo tudi objavljanje verodostojnih podatkov, kolikšno je kje čakanje in kje se skrajšuje, ugotavlja sogovornik.