Nemško gospodarstvo se že več let spoprijema s šibko gospodarsko rastjo, ki je praktično zastala že leta 2019, industrijo pa dodatno obremenjujejo ameriške carine, kitajska konkurenca in odpuščanja v proizvodnji. Ob iskanju ukrepov za spodbujanje domače potrošnje se je, kot poroča Die Zeit, znova odprlo vprašanje, ali naj trgovine ob nedeljah ostanejo zaprte.
Nedeljski počitek je v Nemčiji sicer ustavno zaščiten. Varstvo izhaja iz časa weimarske ustave leta 1919, katere določbo prek 140. člena prevzema temeljni zakon iz leta 1949. Podrobna pravila o odpiralnem času večinoma določajo zvezne dežele, zato se izjeme razlikujejo, trgovine pa so ob nedeljah praviloma zaprte. Odprte so le določene prodajalne, kot so bencinski servisi, pekarne (za omejen čas), prodajalne na železniških postajah, letališčih in v bolnišnicah, medtem ko morajo druge trgovine ostati zaprte. Nemška vlada se za zdaj odloča le za omejene spremembe. Od leta 2027 namerava omogočiti daljše nedeljsko delo v pekarnah in slaščičarnah ter javnih knjižnicah, za druge dele trgovine pa takšnih načrtov ni. Nemško trgovinsko združenje HDE pa meni, da je to premalo. »Gospodarstvo je v slabem stanju, razpoloženje potrošnikov pa prav tako. Ali je res pravi trenutek, da ljudem, ki želijo delati, to prepovemo?« je dejal njegov direktor Stefan Genth.
Zagovorniki sprememb opozarjajo tudi na nelogičnosti sedanjih pravil. V neki berlinski trgovini lahko kupec ob nedeljah kupi kumaro ali gazirano pijačo, ne more pa kupiti krompirja, bučk ali konzerviranega fižola. Razlike izhajajo iz zapletene in neenotne ureditve, ki jo določajo zvezne dežele in podrobne izjeme v zakonodaji o nedeljskem delu, pri čemer se ločuje med »osnovnimi« in »neosnovnimi« živili ter svežimi izdelki in izdelki z daljšim rokom trajanja. Po navedbah nemških medijev je lastnik berlinskega minimarketa Bedran Günes nedavno prejel 2500 evrov kazni zaradi prodaje živil z daljšim rokom trajanja ob nedeljah. Sam pa se je zagovarjal, da ob nedeljah ustvari približno 40 odstotkov tedenskega prometa in bi brez tega propadel.
Bi lahko sledila tudi Slovenija?
Ob nemški razpravi se odpira vprašanje, ali bi podobnim razmišljanjem lahko sledila tudi Slovenija in trgovcem znova omogočila širše nedeljsko obratovanje. Sedanja ureditev je bila sprejeta leta 2020, navezuje pa se tudi na referendum iz leta 2003, na katerem je večina podprla omejitev nedeljskega obratovanja. Izjeme med drugim veljajo za manjše prodajalne na bencinskih servisih, mejnih prehodih, letališčih, postajah, v pristaniščih in bolnišnicah. Pod določenimi pogoji lahko obratuje tudi prodajalna velikosti do 200 kvadratnih metrov, če v njej dela nosilec dejavnosti oziroma njegov zastopnik.
Da možnost ponovne razprave ni povsem hipotetična, kažejo pretekle pobude zbornic. Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so povedali: »V preteklosti so zbornice posredovale več pobud za spremembo ureditve obratovalnega časa. Predlogi predvidevajo večjo fleksibilnost pri določanju obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah ter krepitev vloge občin pri urejanju obratovalnega časa prodajaln na lokalni ravni.« Za stališče smo zaprosili tudi Trgovinsko zbornico Slovenije, vendar njihovega odgovora zaradi dopustov nismo dobili. O morebitni spremembi ureditve smo povprašali še več večjih trgovcev, odzval se je Mercator, ki se do ponovnega odprtja trgovin ob nedeljah ni neposredno opredelil. Sporočil je, da bodo morebitne spremembe »usklajevali v okviru Trgovinske zbornice Slovenije skupaj z drugimi predstavniki trgovinske dejavnosti«. Podobno so odgovorili tudi pri Sparu Slovenija.
Veljavno ureditev je med drugim presojalo tudi ustavno sodišče. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je zakon res posegel v svobodno gospodarsko pobudo, vendar je zakonodajalec izkazal javno korist: varstvo otrok in družinskega življenja ter tedenskega počitka delavcev. Sodišče je presodilo, da poseg ni prekomeren, ker ustrezno uravnotežuje interese potrošnikov, zaposlenih in trgovcev. Za zdaj politične volje za spremembo ni. »Glede na navedeno na ministrstvu sprememb veljavne ureditve trenutno ne načrtujemo,« so sporočili.
Sindikat na pogajanja ne pristaja
Tudi med delodajalci po oceni Sindikata delavcev trgovine Slovenije večinskega interesa za spremembo ni. »Kljub temu se občasno še vedno pojavljajo ideje posameznih delodajalcev in interesnih združenj za ponovno odprtje trgovin ob nedeljah,« so zapisali. Sindikat bi takšnim pobudam ostro nasprotoval: »Naše stališče je jasno in se ni spremenilo – o ponovnem uvajanju rednega nedeljskega dela se nismo pripravljeni pogajati ali sklepati kompromisov.« Današnjo ureditev razumejo kot rezultat dolgoletnih prizadevanj zaposlenih, referendumske odločitve in izkušenj iz epidemije, ko se je pokazalo, da zaprte trgovine ob nedeljah ne ogrožajo oskrbe. Po njihovi oceni so se prilagodili tudi kupci. »Trgovine so od ponedeljka do sobote odprte dovolj dolgo oziroma v širokem časovnem razponu, zato imajo kupci več kot dovolj možnosti, da vse potrebne nakupe opravijo med tednom ali v soboto.« Zaprtje naj prav tako ne bi bistveno poslabšalo poslovanja trgovskih podjetij.
Sindikat zavrača tudi argument, da bi zaposleni z nedeljskim delom lahko dodatno zaslužili. Njihove ankete naj bi kazale, da večina prosti čas postavlja pred dodatek k plači. Popolne prostovoljnosti po njihovem v delovnem razmerju ni mogoče zagotoviti, saj lahko delodajalec na zaposlene neposredno ali posredno pritisne, da sprejmejo nedeljsko delo. Trgovina se poleg tega že zdaj spoprijema s pomanjkanjem kadra. »Zaradi kroničnega pomanjkanja zaposlenih delodajalci vse pogosteje posegajo po neenakomerni razporeditvi delovnega časa, pri čemer delovni teden zaposlenim redno podaljšujejo do zakonsko dovoljenih 56 ur,« opozarja sindikat. Širitev obratovalnega časa bi zato po njihovi oceni pomenila še več prerazporejanja in dodatno obremenitev zaposlenih.
Nemška razprava bi lahko vprašanje vendarle znova odprla tudi v Sloveniji, saj so zbornice takšne spremembe že predlagale. Toda trenutno ni znakov, da bi se ureditev kmalu spremenila: ministrstvo sprememb za zdaj ne načrtuje, sindikat pa bi vsak poskus zavrnil. Med zaposlenimi se po njihovih navedbah pojavljajo celo nasprotne zahteve, po krajšem sobotnem obratovalnem času.