Doktorica znanosti, profesorica za razvojno psihologijo in ena vodilnih raziskovalk predšolske vzgoje dr. Ljubica Marjanovič Umek je povedala, da je bilo tako prvo kot drugo otrokovo starostno obdobje, ki je najbolj občutljivo za njegov razvoj na vseh področij, doslej manj poudarjeno.
»Otroci danes pogosto ne znajo več samostojno pripovedovati in ne uporabljajo govora za sporazumevanje, kar je velik problem in zaostanek, ki so ga potrdile tudi razvojnopsihološke raziskave,« je opozorila Ljubica Marjanovič Umek. Spomnila je, da je že pred najmanj 20 leti opozorila, da bomo, vse dokler ne bomo začeli sistematično spodbujati govornega razvoja otrok do 3. oziroma 5. leta, težko naredili preboj glede bralne pismenosti: »Govor je namreč podlaga za to, da se nekdo lahko opismeni oziroma da tisto, kar prebere ali sliši, ko mu berejo, tudi razume.«
Okrepljeno področje razvoja govora
Pa je v novem kurikulumu v vrtcih, ki je začel veljati v lanskem šolskem letu, to upoštevano? Sogovornica je odgovorila pritrdilno. Povedala je, da je tudi sama sodelovala pri nastajanju osveženega kurikuluma za vrtce, pri čemer se je, kot je poudarila, zelo močno zavzemala, da je poudarek namenjen prav razvoju govora.
»Konkretni ukrepi so povezani tudi s tem, da je po novem posodobljeno področje jezika zapisano bolj v smislu funkcije, ne samo nekih ciljev. Druga novost, ki se mi zdi izredno pomembna, je poudarek, da je govor del vsaj osemurnega bivanja otrok v vrtcu in da morajo biti vzgojiteljice ves čas pozorne na to, da otroka spodbujajo k spraševanju, samostojnemu pripovedovanju o tem, kaj se je zgodilo v zgodbi in kaj v njegovem resničnem življenju. Pomembno je, da otroku razlagajo besede, ki jih ne razume, in podobno. Skratka, ne tistih morda zgolj 20 minut, ampak mora biti področje govora vključeno v igro, rutino in nasploh v življenje otroka,« je poudarila profesorica.
Učenci težko povedo daljšo zgodbo
Na naše vprašanje, zakaj nekateri otroci iz tujine redno dosegajo uspešnejše rezultate na področju bralne pismenosti na mednarodnih raziskavah, je Ljubica Marjanovič Umek odgovorila, da razlogi niso enoznačni, saj da v omenjenih raziskavah ni prikazana cela vertikala vzgoje in izobraževanja otrok. Kot razvojna psihologinja je dejala, da predvideva, da so se ponekod otroci prej lotevali poudarjanja pomena razvoja govora. »Veste, do 3. leta se zgodi ogromno, in če takrat zamudimo, potem bomo zamujali še naslednja 3 leta, to je do 6. leta otrokove starosti. Menim, da je doslej slovenski šolski sistem v prvem razredu dajal in še vedno daje poudarek akademskemu opismenjevanju, ne pa spodbujanju govora,« je poudarila sogovornica.
Povedala je še, da znajo današnji učenci v tretjem, četrtem razredu težko samostojno povedati neko daljšo zgodbo. »Ne govorim o tem, ali znajo napisati ali razumejo slovnico ter ali je to prav, ampak o tem, ali neki problem, s katerim se srečajo ali pa je ta domišljijski, lahko spravijo v neki zaključek, ki bo imel uvod, jedro in konec,« je pogovor sklenila Umek-Marjanovičeva.