Prvi nacionalni pregled kakovosti slovenskega javnega zdravstva mesec po spletni objavi javnosti ni več dostopen. Pojasnila, kaj se je s poročilom zgodilo, na spletni strani Javne agencije za kakovost v zdravstvu ni. Iz agencije so nam sporočili, da so ga umaknili, ker še ni bilo obravnavano na vladi.
Poročilo je bilo sicer objavljeno 30. junija, da se je to zgodilo, pa ni bila posebna skrivnost. O objavi so poročali tudi različni mediji. Ali so pristojni na novo podvomili v vsebino poročila, za zdaj ni znano. Nacionalni pregled je sicer nastajal v času, ko je agencijo kot vršilka dolžnosti vodila Katarina Beravs Bervar. Vzpostavitev enotnega sistema kakovosti in varnosti je kompleksen proces, je izpostavljala v predgovoru. Dober teden po objavi poročila je agencija dobila novo vodstvo: vlada je na mesto direktorice imenovala Klavdijo Kobal Straus.
Razlike v zasedenosti
Iz objavljenega pregleda je bilo razvidno, da že zaradi nepopolnega poročanja izvajalcev zdravljenj ne kaže popolne slike. Nekateri deli poročila, ki ni trenutno objavljeno niti med gradivom v vladni obravnavi, kljub temu odpirajo pomembna vprašanja. Pokazalo je na primer, da so v UKC Ljubljana lani presegli mejo 100-odsotne zasedenosti operacijskih dvoran. To se je zgodilo zaradi večjega števila takoimenovanih mešanih operacijskih dvoran, v katerih posege opravljajo tudi zunaj delovnega časa, so ugotovili na agenciji. Hkrati so zmogljivosti v tej bolnišnici premahne glede na potrebe, so izpostavili.
»100- odstotna zasedenost operacijskih zmogljivosti v UKC Ljubljana kaže na izjemno dobro načrtovanje in učinkovito izrabo vseh zmogljivosti, ki so na voljo,« so ugotovitve komentirali v UKC Ljubljana (za odziv smo jih zaprosili, še preden je bilo poročilo umaknjeno s spletne strani agencije). Omejeno število operacijskih dvoran je že dlje časa eden večjih izzivov, saj se kljub napredku medicine in povečevanju števila izvedenih storitev v zadnjih desetletjih ni spreminjalo, so dodali.
UKC Ljubljana: dodatne dvorane nujno potrebne
UKC Ljubljana že več kot dsetetletje čaka na dograditev operacijskega bloka v sklopu dokončanja DTS – Sever, so še spomnili, v pripravi je projektna dokumentacija. Izvedbo načrtujejo v naslednjih dveh letih. V največji bolnišnici si prizadevajo za uvrstitev tega projekta v načrt razvojnih programov ministrstva za zdravje, na ta račun pa bi pridobili dodatnih sedem operacijskih dvoran. Te so nujno potrebne, so prepričani v bolnišnici. Če dodatnih zmogljivosti ne bo, pri povečevanju programa ne bodo mogli slediti potrebam, so opozorili.
Ljubljanskemu UKC po zasedenosti operacijskih dvoran sledi Kirurški sanatorij Rožna dolina, najmanjši delež pa so imeli glede na junijsko objavo agencije za kakovost v brežiški splošni bolnišnici. »Te primerjave so nehvaležne,« je izpostavil nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. Bolnišnice ne opravljajo istovrstnih posegov, je dodal: »Več bi povedalo število operativnih minut na kirurga.« Opozoril je tudi, da za to ni enotne metodologije.
SB Brežice: Več krajših operacij
V brežiški bolnišnici posege izvajajo v dveh operacijskih dvoranah, so nam pojasnili. Eno uporabljajo samo za elektivne operativne posege (ti so načrtovani vnaprej, op.p.), druga pa je takoimenovana imenovana mešana dvorana, kjer opravljajo tudi urgentne posege. Lanska skupna razpoložljivost operacijskih dvoran je bila 10.517 ur, bolnišnica pa je v njih opravila 2637 posegov. Skupen čas zasedenosti operacijskih dvoran je znašal 3.438 ur, povprečen čas operacije pa 78 minut. V ta čas ni vštet čas čiščenja in priprave operacijske dvorane za naslednji poseg, ki v skladu s smernicami traja okoli pol ure, so pojasnili.
Razpoložljiv čas za nujne posege v mešani operacijski predstavlja več kot polovico razpoložljivega časa za operativni program, kar je pri izračunu pomembno vplivalo na zasedenost, so opozorili. Poleg tega brežiška bolnišnica v času elektivnih posegov izvaja več krajših operacij, so razložili, med njimi pa je potrebno čiščenje prostorov, tako da se razpoložljiv čas bistveno skrajša. To vpliva tudi na kazalnik izkoriščenosti operacijske dvorane, so poudarili. Po njihovi oceni bi bilo treba preveriti, kako so ostale bolnišnice opredelile razpoložljiv čas zasedenosti operacijskih dvoran. Upoštevati je smiselno tudi, koliko daljših posegov imajo v posamezni bolnišnici, pa tudi to, da je v času čiščenja dvorana realno zasedena zaradi priprave na sprejem novega pacienta. V nobenem primeru torej ni možno doseči 100- odstotne zasedenosti, če je kriterij za izračun zasedenosti operacijskih dvoran v celoti upoštevan, so ocenili. Lani so opravili ves program, predviden po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so še poudarili v brežiški bolnišnici. »Spadamo med bolnišnice z najboljšo realizacijo pogodbenega programa,« so izpostavili.
