Glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj je ob današnji obravnavi poročila članom omenjenega odbora pojasnil, da so v letu 2011 opravili 18.049 inšpekcijskih pregledov, raziskali pa so tudi 160 nezgod pri delu.
Med ugotovljenimi nepravilnostmi na področju varnosti in zdravja pri delu po njegovih navedbah izstopajo nepravilnosti glede izvajanja preventivnih zdravstvenih pregledov, glede usposabljanja delavcev za varno delo ter glede ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja.
Na področju nadzora delovnih razmerij Rančigaj opozarja na porast kršitev na področju plačila za delo, nekatere so povezane tudi z agencijami za posredovanje dela. Po opažanjih inšpektorjev pa delodajalci kljub izrečenim globam ne poravnajo obveznosti do delavcev. V letu 2011 se je po besedah Rančigaja zgodilo 20 smrtnih nezgod pri delu, kar je manj kot v letih prej, lani pa se je zgodila ena takšna nezgoda več. Na področju socialnega varstva je bila leta 2011 izrečena samo ena prekrškovna odločba.
Inšpektorat sicer opravlja še drugo strokovno delo, kot je nudenje strokovne pomoči delodajalcem in delavcem, aktivno pa so vključeni tudi v mednarodno sodelovanje, pojasnjuje Rančigaj. Na inšpektoratu je bilo po njegovih navedbah konec leta 2011 zaposlenih 118 oseb, od tega 88 inšpektorjev, konec leta 2012 pa se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za 12.
Na ponavljajoče se kršitve s področja delovnih razmerij so v razpravi opozorili tudi nekateri poslanci, ki jih je zanimalo, kako je mogoče ukrepati. Rančigaj je odgovoril, da se zavzemajo za to, da bi plačilna lista veljala kot izvršilni naslov in da bi bila prijava v zavarovanje za zaposlene storjena takoj ob nastopu dela.
Odbor se je tako seznanil s poročilom in sklenil, da na ni treba obravnavati na seji DZ.
Odbor je podprl tudi dva predloga stališč države v zvezi z evropskimi akti in odboru za zadeve EU kot pristojnemu delovnemu telesu predlagal, da ta stališča sprejme.
Gre za predlog stališča Slovenije do predloga direktive evropskega parlamenta in sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Kot je pojasnila Jana Lovšin iz službe za enake možnosti na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je cilj direktive, da bi bile v omenjenih družbah do leta 2020, v družbah v državni lasti pa do leta 2018 na omenjenih položajih ženske zastopane v 40 odstotkih.
Drugi pa je predlog uredbe evropskega parlamenta in sveta o skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim, s katero bi na nek način nadomestili sedanje tržno-cenovne ukrepe skupne kmetijske politike na nivoju EU v okviru programa pomoči v hrani in intervencijskih zalog za ogrožene osebe. Kot pojasnjuje Lovšinova, pravila postajajo podobna pravilom evropskega socialnega sklada, operativni program za izvajanje pomoči pa morajo pripraviti v treh mesecih po sprejetju uredbe.
