Premier Robert Golob se je prejšnji teden v Haagu strinjal z dvigom obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Zaveznice bi morale v skladu s sprejeto deklaracijo svoje izdatke, namenjene izključno obrambi, dvigniti na 3,5 odstotka BDP, pri tem pa še dodatnih 1,5 odstotka BDP nameniti projektom, povezanim z obrambo. Predsednik SD Matjaž Han in koordinatorica Levice Asta Vrečko sta v dneh pred vrhom zveze Nato premierja večkrat pozvala naj ne podpre skupne izjave severnoatlantskega zavezništva. Predsednik Svobode ni poslušal koalicijskih partnerjev, zaradi česar je znotraj koalicije prišlo do trenj.
Premier je zaradi napetosti odločil sklicati »mini koalicijski vrh«
Danes bodo tako po napovedih za skupno mizo sedli vodje vseh treh koalicijskih strank in njihovih poslanskih skupin ter generalni sekretarji. Zviševanje obrambnih izdatkov po diktatu EU in Nata na čelu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom slovenska vlada sicer od samega začetka pelje netransparentno, zavajajoče in z vprašljivimi proračunskimi manevri. Da bi že letos obrambni proračun dvignili na dva odstotka BDP, namerava država na primer s kreativnim računovodenjem del izdatkov za krepitev prometne infrastrukture šteti med obrambne stroške.
Boštjančič še maja kritičen do arbitrarnega dviga izdatkov
Spomnimo, da je bil minister za finance Klemen Boštjančič še maja javno kritičen, kako se mu zdi nesmiselno govoriti o tem, za koliko odstotkov BDP bo Slovenija dvignila izdatke za obrambo. Le dan po njegovih izjavah so iz kabineta premierja sporočili, da bo država vendarle sledila pozivom iz EU in Nata, čemur je sledilo sprejetje resolucije, da bomo obrambni proračun do leta 2030 postopoma povečevali kar do tri odstotke BDP. Potem ko je država še lani za obrambne izdatke namenila približno 1,35 odstotka svojega bruto domačega proizvoda. Do leta 2028 bo tako obrambni proračun znašal že več kot dve milijardi evrov. Leta 2020 je znašal okroglih 500 milijonov.
Nekonsistentnosti s tem ni bilo konec. Čeprav se je Golob v Haagu zavezal k dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, je še isti dan ob robu vrha novinarjem povedal, kako je »edina sprejeta zaveza Slovenije, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke«. Dodajmo še, da je pred vrhom Nata napovedal, da ne bo nasprotoval skupni izjavi članic, v kateri se bodo voditelji po napovedih zavezali k takšnemu zvišanju.
Ker povprečen državljan težko sledi stališčem premierja, smo na vlado že poslali vprašanje, ali potemtakem glede na njegov izjave zaveza premierja k povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov do leta 2035 v Haagu pravzaprav ne predstavlja obveznosti države. In pa: zakaj se je na vrhu Nata v imenu Slovenije premier potem zavezal k povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov, če za domačo javnost potem trdi drugače? Odgovore čakamo.
SD in Levica sta si umili roke?
O neusklajenosti koalicijskih partnerjev priča tudi epizoda s sprejetimi vladnimi izhodišči za premierjevo udeležbo v Haagu slab teden pred zasedanjem Nata. V dokumentu je bilo med drugim zapisano, da »bodo voditelji članic Nata v Haagu obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo 5 odstotka BDP«. V izhodiščih sicer nikjer ne piše, da bo Slovenija dvig na pet odstotkov podprla, piše pa, da bo »s strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju«.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da nihče iz vrst SD in Levice ni opazil razširitve dnevnega reda s to zanje problematično točko in oporekal gradivu, ki je bilo priloženo in poslano po elektronski pošti več kot 200 naslovnikom, tudi vsem ministrom. Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko je za medije zagotovila, da razprave o tem, da bo Slovenija postopno zvišala obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, na seji vlade sploh ni bilo. Kot je še pojasnila ministrica, sama ni bila v dvorani, ko je bila obravnavana točka z izhodišči za vrh zveze Nato. Prav tako v dvorani pri tej točki ni bilo več prvaka Socialnih demokratov Matjaža Hana. Ponuja se vprašanje, kdaj in kako so koalicijski partnerji sploh govorili o zahtevi pet odstotkov BDP za obrambo? Tudi odgovor na to vprašanje še čakamo.
