Nova pravila o šolskih uniformah, ki so septembra začela veljati v pretežno muslimanskem, a sekularnem Azerbajdžanu, so postala podlaga za prepoved vstopa dekletom, ki nosijo hidžab. Čeprav naglavne rute v pravilih niso izrecno omenjene, oblasti prepovedujejo oblačila, ki naj ne bi bila skladna s šolskimi uniformami, poroča Radio France International.
Na turških družbenih omrežjih se širijo posnetki azerbajdžanskih deklet, ki s hidžabi pred šolami prosijo, naj jim dovolijo vstop. Dogajanje je razburilo turške verske konservativce, medtem ko predsednik Recep Tayyip Erdogan molči.
Turška politična analitičarka Sezin Oney meni, da je Erdoganov molk nenavaden. Če bi podobno prepoved uvedla druga država, bi se turški predsednik po njenem mnenju odzval precej ostreje. Razlog za zadržanost so tesni odnosi z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim.
Vse bolj neenakopravno zavezništvo
Turčijo in Azerbajdžan že več kot dve desetletji povezujejo gospodarsko in obrambno sodelovanje ter geslo »dve državi, en narod«. Toda njun odnos se spreminja. Medtem ko Ankara Azerbajdžan še vedno vidi kot mlajšega brata, v Bakuju poudarjajo, da sta državi enakopravni partnerici.
Azerbajdžan postaja gospodarsko vse pomembnejši. Njegova državna naftna družba SOCAR je po lastnih navedbah v Turčijo vložila približno 19,5 milijarde dolarjev. Državi sta oktobra podpisali tudi več kot 500 milijonov dolarjev vredne obrambne sporazume.
Alijev je medtem ostro zavrnil kritike prepovedi iz Turčije. Azerbajdžanske oblasti so izdale tudi mednarodne naloge za prijetje več turških islamističnih in konservativnih osebnosti, nekatere pa so razglasile za nezaželene.
Dodatna napetost zaradi Izraela
Odnose dodatno zapleta sodelovanje Azerbajdžana z Izraelom, ki ga Turčija zaradi vojne v Gazi ostro kritizira. Mediji so oktobra poročali o 235 milijonov dolarjev vrednem orožarskem poslu med Azerbajdžanom in izraelskim podjetjem Elbit Systems.
Azerbajdžan je tudi pomemben dobavitelj nafte Izraelu, ki jo izvažajo prek Turčije. Erdogan je leta 2024 poskušal zajeziti proteste proti temu izvozu, ki so jih večinoma vodili verski konservativci.
Kljub nesoglasjem ostaja medsebojna odvisnost velika. Turčija je namreč glavna izvozna pot za azerbajdžansko nafto in plin. Analitiki zato menijo, da spor še ne pomeni razpada zavezništva, temveč začetek novega poglavja v odnosih.
Erdogan bo ob gospodarskih težavah Turčije verjetno skušal ohraniti dobre odnose z bogatejšim sosedom. Vprašanje pa je, kako dolgo bo lahko molčal o vprašanjih, ki so v nasprotju z njegovo dolgoletno podobo zagovornika muslimanskih pravic, še piše RFI.