Z redkimi izjemami se Janševa vlada zavzema za splošno prepoved zakritih obrazov v javnosti. Na včerajšnji seji so namreč njeni ministri potrdili predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, po katerem bi se 9. člen obstoječega zakona dopolnil z določbo, da mora imeti posameznik na javnem kraju obraz razkrit tako, da so prepoznavne njegove obrazne poteze. S spremembami želijo policiji olajšati prepoznavanje oseb in preverjanje identitete. Po novem torej ne gre več zgolj za to, kot je na kongresnem govoru oktobra dejal predsednik NSi Jernej Vrtovec, da »burke in nikabi ne spadajo v šole, v javne ustanove in na javna mesta« ter da »od žensk v Sloveniji nihče ne sme zahtevati, da morajo zakrivati svoj obraz«.
Predvidene so nekatere izjeme, obveznost razkritja obraza recimo ne bi veljala, kadar je zakritje potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, športne dejavnosti ali umetniške, kulturne oziroma tradicionalne prireditve. Švica in Danska recimo poleg tega izrecno dopuščata zakrivanje obraza zaradi vremenskih okoliščin, česar v predlogu naše vlade ni. Za kršitev je ob tem predlagana globa od 200 do 600 evrov. Če pa bi zakrita oseba hkrati z nasilnim ravnanjem, napadi na premoženje ali drugimi nasilnimi dejanji ogrožala javni red in mir, bi jo doletela še bistveno višja globa, in sicer od 1500 do 5000 evrov. Pri obravnavi predloga v državnem zboru bodo v imenu vlade sodelovali minister Franci Matoz, državni sekretar Franc Kangler in vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za policijo Lado Bradač.
Referendum da, datuma še ni
Janševi so se na včerajšnji seji strinjali, da je smiselno o tem vprašanju preveriti mnenje ljudi na referendumu. Vlada je prav tako naklonjena predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o debirokratizaciji in racionalizaciji javne uprave. Spomnimo, da so poslanci koalicije in Resnice predloge za razpis posvetovalnih referendumov o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih, racionalizaciji javne uprave in nižjem DDV za osnovna živila in energente v parlamentarni postopek vložili že 9. oktobra. Vlada mnenja o slednjem še ni podala. Vodja poslancev NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je takrat glede prvega dejal, da gre za vprašanje burk: »Zaradi okrepljenega priseljevanja je ključno, da jasno postavimo meje med tem, kar je sprejemljivo, in med tem, kar ni.« Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj pa se je zavzela za »splošno in nevtralno ureditev, ki ne bi bila usmerjena proti posamezni veri, oblačenju ali skupini«, ampak bi služila izključno lažji identifikaciji oseb.
Predlagatelji so poleg tega ob vložitvi prejšnji mesec napovedali, da bi vse tri posvetovalne referendume izvedli hkrati z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra. Kdaj naj bi potekala posvetovalna referenduma, o katerih je včeraj vlada podala mnenje, za zdaj ni jasno. Je pa vlada dala v obrazložitvi jasno vedeti, da predlagana ureditev zakrivanja obraza posega »v pravico do svobode ravnanja posameznika (35. člen ustave), v posameznih primerih pa se lahko dotika tudi svobode vesti in izpovedovanja vere (41. člen ustave) ter svobode izražanja (39. člen ustave)«. Pri čemer je pri presoji skladnosti ukrepa z načelom sorazmernosti ugotovila, da je ukrep primeren za doseganje cilja lažjega ugotavljanja identitete oseb in zmanjševanja možnosti zlorab z namernim prikrivanjem identitete na javnih krajih. Z dodatkom, »da je ukrep nujen, ker enakega cilja ni mogoče doseči z milejšimi splošnimi ukrepi«.
Policija lahko že zdaj zahteva odkritje obraza
Po mnenju odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja je splošna prepoved zakrivanja načeloma lahko ustavno dopustna. Pri tem pa sogovornik dodaja: »Policija sme že zdaj po 41. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije zahtevati, da si oseba odkrije obraz, kadar zakonito ugotavlja njeno identiteto. Neupoštevanje take zahteve je že zdaj lahko prekršek.« V objavljeni obrazložitvi predloga pogreša predvsem konkretne primere ali podatke, ki bi v Sloveniji utemeljili globo od 200 do 600 evrov za zakrit obraz na katerem koli javnem kraju »Ali gre torej pri nas že za splošno zaznaven (pogost) problem ali pa gre le za posamične primere?« se sprašuje.
Predlagalec bi lahko v predlogu po njegovem mnenju določil tudi milejše ukrepe, na primer le omejitve zakrivanja obraza na krajih ali ob dogodkih s tveganjem za nasilje, vandalizem in množične kršitve javnega reda in miru. »Tudi če je cilj sobivanje, je treba pojasniti, zakaj bi to v Sloveniji terjalo razkrit obraz prav na vsakem javnem kraju ob vsakem času. Pri tem lahko takšna splošna prepoved posameznike, predvsem pa ženske, ki si obraz zakrivajo iz verskih razlogov, odvrne od udeležbe v javnem življenju in tako postanejo še bolj izolirane od drugih, kar pa je ravno v izrecnem nasprotju z namenom te prepovedi,« opozarja Kovačič Mlinar.
Sklicevanje na evropsko sodno prakso
V vladi v obrazložitvi poudarjajo tudi, da je več držav EU v zadnjih letih sprejelo podobne ukrepe zaradi zagotavljanja javne varnosti, učinkovite identifikacije oseb in ohranjanja načela odprte komunikacije v javnem prostoru. »Po mnenju ESČP predstavlja obraz minimalni pogoj za socialno interakcijo in komunikacijo v družbi, s popolnim zakrivanjem obraza pa se vez z okolico pretrga in onemogoči osnovne pogoje za vzpostavitev medsebojnih odnosov,« so zapisali. Pri oblikovanju predloga so v vladi upoštevali sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice, »ki je v zadevi S. A. S. proti Franciji (št. 43835/11, sodba z dne 1. 7. 2014) presodilo, da prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih ob ustrezni zakonski podlagi in ob spoštovanju načela sorazmernosti sama po sebi ni v neskladju z določbami evropske konvencije o človekovih pravicah«. Podobno stališče je sodišče zavzelo tudi v zadevi Belcacemi in Oussar proti Belgiji (št. 37798/13), so še dodali.
Pravnik Kovačič Mlinar pri tem opozarja, da je ESČP v zadevi S. A. S. proti Franciji presodilo, da bi tako široko (absolutno) prepoved iz varnostnih razlogov lahko upravičila le splošna grožnja javni varnosti, na primer terorizem: »Francosko prepoved je dopustilo zgolj zaradi varstva pogojev sobivanja, ki jih je povezalo s pravicami drugih. To je bilo odločilno tudi v zadevi Belcacemi in Oussar proti Belgiji. ESČP je državam torej priznalo široko polje presoje in pri svojem tehtanju upoštevalo tudi težo sankcij – francoska globa je na primer takrat znašala največ 150 evrov, kar je sorazmerno nizek znesek.« Dodati velja, da so v Franciji prepoved zakrivanja obraza uvedli šele po večletni javni razpravi in intenzivni parlamentarni obravnavi. Tamkajšnje družbene razmere so zaradi drugačne verske in kulturne sestave prebivalstva tudi precej drugačne od slovenskih razmer. Zakonskih rešitev iz enega okolja tudi sicer ni mogoče preprosto prenašati v drugo, ne da bi presodili, ali so razlogi za njihovo uvedbo primerljivi in ali je tako širok poseg v pravice posameznikov sploh potreben.
V oči bode tudi, da vlada predlaga sprejem zakona po skrajšanem postopku, z utemeljitvijo, da gre za omejene in manj zahtevne dopolnitve zakona. Kovačič Mlinar se ne strinja: »Po moji oceni gre za vsebinsko zahtevnejšo dopolnitev, kot jo za skrajšani postopek predvideva 142. člen poslovnika državnega zbora. Predlog uvaja splošno dolžnost, ki posega v ustavno zagotovljeno svobodo ravnanja in potencialno tudi v svobodo veroizpovedi in izražanja. Ob udeležbi pri ravnanju, ki z nasiljem ogroža javni red in mir, predvideva globo do 5000 evrov, kar je po mojem mnenju zelo visoka globa, torej ne gre za neki minoren prekršek. Ker predlog ni bil v javni obravnavi, je redni zakonodajni postopek načeloma še toliko bolj na mestu.«