Obramba medicinske sestre, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, predlaga postavitev izvedenca zdravstvene nege. Po oceni njene zagovornice Tjaše Godunc doslej izdelano mnenje zdravnikov ne omogoča celovite presoje ravnanja obdolženke, ki naj bi po stališču obrambe ravnala v skladu s stroko in pravili triažnega sistema Manchester.
Godunc je pojasnila, da želi obramba v dokaznem postopku dokazati, da očitki iz obtožnega predloga niso utemeljeni in da ravnanje obdolženke ne vsebuje zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja.
Tožilstvo se s predlogom za postavitev izvedenca zdravstvene nege strinja, vendar vztraja pri obtožnem predlogu in izvedbi drugih dokazov. Predlagalo je zaslišanje prič ter vpogled v listinsko dokumentacijo. Med predlaganimi pričami so zaposleni v Domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu in Splošni bolnišnici Celje ter svojci bolnikov.
Obramba je opozorila tudi na poročilo o izrednem strokovnem nadzoru v celjski bolnišnici iz leta 2022, ki naj bi bilo po njeni oceni pomembno za presojo očitkov. Tožilstvo vsebine poročila ni podrobneje komentiralo, je pa poudarilo, da vztraja pri obtožnem predlogu.
Zagovornik obdolžene medicinske sestre iz Zdravstvenega doma (ZD) Sevnica Boštjan Podgoršek je na septembrskem naroku vložil ugovor pravne narave. Kot je takrat pojasnil, obdolženka v času dogodka ni bila javna uslužbenka, temveč je delo opravljala prek študentskega servisa. Pričakuje, da bo sodišče ugovoru ugodilo in kazenski postopek ustavilo.
Za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let. Sojenje naj bi se predvidoma začelo novembra.
Dva hudo bolna oskrbovanca Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu so septembra 2022 v celjsko bolnišnico pripeljali z istim reševalnim vozilom. Do zamenjave njune identitete je prišlo v triažnem prostoru urgentnega centra bolnišnice, in sicer ob predaji bolnikov med reševalnim osebjem ZD Sevnica in osebjem bolnišnice.
Nobeden od njiju ni imel identifikacijske zapestnice. Reševalci so imeli zdravstveno dokumentacijo za vsakega od njiju, a so jo prenašali skupaj, ločeno od obeh bolnikov, in je niso imeli ves čas pri posameznem bolniku. Tako naj bi ob predaji prišlo do zamenjave dokumentacije, s tem pa tudi identitete bolnikov.
V času zdravljenja je eden od bolnikov umrl, zaradi zamenjave identitete pa so bili o smrti obveščeni svojci napačnega bolnika. Za napačno identifikacijo so izvedeli, ko so umrlega bolnika že pokopali.