»Vzpostavili bomo prvo zavetišče za konje,« je po lanskem sprejetju novele zakona o zaščiti živali napovedal bivši premier Robert Golob. Spomnimo, državni zbor je 24. julija 2025 uzakonil, da lahko ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, podeli desetletno koncesijo za opravljanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev (konj, oslov), ki jo bo v celoti financirala država.
Aktivizem
Toda tega zavetišča niso predvideli v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so pisali zakon, ni ga bilo v njem, ko je bil dokument v medresorskem usklajevanju, prav tako ne med potrjevanjem v vladi in tudi ne med obravnavo na parlamentarnem odboru za kmetijstvo. V njem se je znašel šele med drugim branjem zakona na plenarni seji državnega zbora, in sicer zahvaljujoč amandmaju, ki so ga vložile poslanke tedanje koalicije na čelu z Meiro Hot iz SD.
To njihovo potezo so pospremili namigi, da je zavetišče vnaprej rezervirano za Društvo za zaščito konj Natalije Nedeljko, kar je kasnejše dogajanje potrdilo. S tem društvom je bila tesno povezana Eva Knez, bivša državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo (MKM), ki je koordinirala pripravo novele zakona o zaščiti živali. Pri tem ji je izdatno pomagala zaščitnica živali Tajda Trbovšek, ki jo je bivša ministrica Mateja Čalušić najprej zaposlila na osebno zaupanje, da bi v zakon o zaščiti živali spravila vse, ker so zahtevali aktivisti, kot jih imenuje aktualni kmetijski minister Janez Cigler Kralj, pred odhodom Golobove vlade pa je Trbovškova za nagrado dobila službo na MKM za nedoločen čas.
Zavajanje
Tisti, ki so bili najbolj zagnani za vzpostavitev zavetišča za odslužene in upokojene kopitarje, so trdili, da je pisno pobudo zanj dala slovenska policija. Identično razlago smo pod prejšnjo vlado dobili tudi na MKM in UVHVVR. »Govorimo tudi o upokojitvi službenih živali. Ti konji lahko končajo v strašno neprimernih rokah, tudi v klavnicah, tudi za hrano nekaterih ljudi. Torej dajo vse življenje tej državi za to, da bi se upokojili v klavnici,« je med drugim razlagala poslanka Meira Hot.
Toda v generalni policijski upravi so za Dnevnik zatrdili: »Policija ni nikoli podala kakršne koli pobude za vzpostavitev zavetišča za odslužene službene konje, pač pa je na MKGP podala dve pobudi (1. aprila 2022 in 15. julija 2024, op. p.) za ureditev problematike zapuščenih rejnih živali, s katerimi se je srečevala pri opravljanju operativnih nalog.« Iz obeh pobud izhaja, da so, zlasti v okolici romskih naselij, težave tako z zapuščenimi in neoznačenimi konji kot tudi z drugimi rejnimi živalmi. Kakršne koli težave z upokojenimi policijskimi konji nam je policija zanikala.
Izobraževalna naglica
Zapletlo se je tudi zaradi zakonskega določila, da se lahko za koncesijo poteguje le društvo, ki je registrirano za delovanje v javnem interesu na področju zaščite živali. Društvo Natalije Nedeljko je bilo namreč do 30. julija lani registrirano za delovanje na področju kmetijstva, zato je moralo svoj status čez noč spremeniti, njegovi člani pa so morali med drugim opraviti deseturno usposabljanje.
Ker ni takšnih usposabljanj poprej vrsto let nihče organiziral, je MKM pod vodstvom Mateje Čalušić veterinarski fakulteti naložilo, da ga izpelje nemudoma, še med obravnavo novele zakona o zaščiti živali. Usposabljanja so se udeležili tudi člani Društva za zaščito konj, ki mu je MKM 30. julija 2025 storniralo status za področje kmetijstva in ga preoblikovalo v zaščito živali. Tako je bilo to društvo pripravljeno za prijavo na javni razpis za podelitev desetletne koncesije za zavetišče za konje, ki bi ga moralo MKM po zakonu objaviti najkasneje sredi lanskega septembra, a je to storilo šele aprila letos, ko je Mateja Čalušić že opravljala tekoče posle. Dodajmo, da je bilo prvo usposabljanje po uveljavitvi novele zakona o zaščiti živali, na katerem je bilo mogoče pridobiti z zakonom zahtevani status, šele junija letos.
Zapozneli odziv
Letošnjo pomlad se je (z veliko zamudo) oglasila tudi vladna služba za zakonodajo in opozorila, da po zakonu o gospodarskih službah koncesijske akte za opravljanje javne službe izdaja vlada, in ne minister, zato je v tem delu predlagala spremembo zakona o zaščiti živali. Golobova ekipa temu pozivu ni sledila, čeprav niti finančno niti kmetijsko ministrstvo ni imelo pojma, koliko približno bo takšno zavetišče stalo. Na javni razpis za podelitev koncesije so prispele tri prijave, Mateja Čalušić pa je 3. junija (pričakovano), le dva dni pred predajo poslov svojemu ministrskemu nasledniku, izdala sklep, da Društvo za zaščito konj Natalije Nedeljko edino izpolnjuje pogoje za pridobitev koncesije.
Toda minister Janez Cigler Kralj koncesijskega akta še vedno ni podpisal in ga, kot kaže, tudi ne bo, saj namerava vsa določila, nanašajoča se na zavetišče za kopitarje, izločiti iz zakona o zaščiti živali in namesto tega bolje poskrbeti za prehodne hleve za vse rejne živali, ne le za konje in osle.
Vsiljena zakonska določila
Andreja Bizjak, vršilka dolžnosti generalne direktorice UVHVVR (12. oktobra je potekel rok za prijave na javni razpis za direktorja s polnim mandatom, na katerega naj bi se po naših informacijah prijavila samo Bizjakova), je v nedavnem pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejala, da so v veljavnem zakonu o zaščiti živali zanjo sporna vsiljena določila, med njimi tudi zavetišče za kopitarje. V zvezi z njim se je že lani vprašala, v čem so kopitarji tako posebni, da si zaslužijo zavetišče, druge rejne živali pa ne, saj govedo, prašič ali kokoš po njenih navedbah ne trpi nič manj kot konj.
»Rejne živali si zaslužijo, da jih redijo brez bolečin in trpljenja. Toda rejne so zato, ker so one same in njihovi proizvodi namenjeni za prehrano ljudi, ne za oskrbo v zavetišču. Kaj je cilj zavetišča: da bo tam krava bivala petnajst in konj trideset let?« se je lani v izjavi za Dnevnik vprašala Bizjakova, ki posledično podpira izločitev določil o zavetišču za kopitarje iz zakona o zaščiti živali. Delovna skupina, ki je pod njenim vodstvom pripravila predlog sprememb, je v obrazložitvi med drugim zapisala, da koncesije ne bi smeli omejiti zgolj na posamezne nevladne organizacije, ampak bi njeno pridobitev morali omogočiti tudi drugim, denimo biotehniški in veterinarski fakulteti, policiji, Kobilarni Lipica, kmetijam, obstoječim zavetiščem, ki so prav tako usposobljeni za oskrbo konj in imajo ustrezne prostorske razmere za to. Poudarili so tudi, da je zakon o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na zavetišče za kopitarje, podnormiran, saj ohlapno določa le, da se ta dejavnost izvaja prek koncesije, ne določi pa dovolj jasno predmeta koncesije, obsega nalog, pogojev za izvajalca, postopka izbire, financiranja, nadzora, odgovornosti izvajalca …