Državni zbor je julija lani sprejel novelo zakona o zaščiti živali, s katero je med drugim prepovedal rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah, prepoved pa naj bi začela veljati 1. januarja 2029. Ministrstvo za kmetijstvo pod taktirko ministrice Mateje Čalušić prepovedi reje kokoši nesnic v kletkah sprva sploh ni nameravalo vnesti v zakon. To je storilo tik pred zdajci. Sledilo je pritiskom zaščitnikov živali iz društva AETP, ki si prizadeva za sistemske spremembe na področju dobrobiti rejnih živali in ki je z objavo skrivnih posnetkov krute baterijske reje kokoši nesnic na kmetiji Kaučičevih v okolici Gornje Radgone čez noč doseglo uzakonitev prepovedi uporabe obogatenih kletk.
Številne države EU kletk še niso prepovedale
Kmečke organizacije in rejci perutnine so skočili pokonci zaradi po njihovem prehitre in prestroge prepovedi. Predlagali so vsaj desetletno prehodno obdobje za preusmeritev v alternativne reje kokoši nesnic, vendar jih bivša Golobova vlada ni uslišala. V celoti je sledila predlogom zaščitnikov živali. Sedanja Janševa vlada namerava zakon o zaščiti živali znova spremeniti, upoštevati interese rejcev in prehodno obdobje za uveljavitev prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah podaljšati do 1. januarja 2035.
Za mnenje v zvezi s tem smo zaprosili dr. Dušana Terčiča s katedre za znanosti o rejah živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, enega vodilnih slovenskih strokovnjakov za perutnino. Opozoril je, da je v številnih državah Evropske unije reja kokoši nesnic v obogatenih kletkah še vedno dovoljena. Prepovedala sta jo denimo Avstrija in Luksemburg, prav tako Nemčija, kjer se je konec leta 2025 izteklo tudi splošno prehodno obdobje za opustitev posebnih sistemov skupinske reje v kletkah. Je pa za izjemne primere njihova uporaba dovoljena do konca leta 2028. Prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah s 1. januarjem 2027 je sprejela tudi Češka, v belgijski Valoniji pa je prepoved predvidena od leta 2028. »Francija je prepovedala gradnjo novih objektov za rejo kokoši v kletkah in povečevanje zmogljivosti obstoječih objektov za takšno rejo, vendar to ne pomeni popolne prepovedi uporabe obstoječih obogatenih kletk,« je dodal sogovornik.
Dobrobit kokoši: Slovenija boljša od povprečja EU
Ob lanskem sprejemanju novele zakona o zaščiti živali je kokoši nesnice v obogatenih kletkah pri nas redilo petintrideset rejcev. Po podatkih evropske komisije (EK) za leto 2025 je bilo v Sloveniji registriranih približno 1,31 milijona mest za kokoši nesnice, od tega 14,8 odstotka v obogatenih kletkah, na ravni EU pa je ta delež znašal približno 35,5 odstotka. Po zadnjih podatkih EK so imele največji delež registriranih mest za kokoši nesnice v obogatenih kletkah Malta (99 odstotkov), Estonija (77,1), Grčija (76,5), Litva (69,6), Madžarska (67,6), Portugalska (67,1), Bolgarija (64,5), Poljska (62,2), Španija (59,8) … Dr. Dušan Terčič je pri tem poudaril, da za nekatere države niso bili na voljo najnovejši podatki in da število registriranih mest predstavlja zmogljivost rejnih objektov, ne pa dejanskega števila kokoši na določen dan, ki je lahko zaradi nepopolne zasedenosti objektov tudi manjše.
Za Dnevnik je izpostavil tudi konkurenčni položaj slovenskih rejcev, saj nacionalna prepoved obogatenih kletk sama po sebi ne pomeni tudi prepovedi prodaje jajc, proizvedenih v tem sistemu v drugih državah članicah EU. »Čeprav se ozaveščenost potrošnikov glede dobrobiti živali povečuje, ostaja cena za del kupcev odločilen dejavnik nakupa. Ti se bodo lahko tudi v prihodnje odločali za cenejša jajca iz obogatenih kletk, uvožena iz drugih držav EU, in s tem posredno podpirali ohranjanje takšnega načina reje v tujini. Po drugi strani se evropski trg postopoma preusmerja v alternativne sisteme reje, k čemur prispevajo tudi zahteve trgovskih verig in dela potrošnikov. Pravočasna preusmeritev lahko zato dolgoročno pomeni tudi konkurenčno prednost,« je pojasnil strokovnjak za perutninarstvo Dušan Terčič.
Terčič: Potrebna je celovita ocena
Z vidika dobrobiti kokoši podaljšanje prehodnega obdobja za rejo v obogatenih kletkah po Terčičevem mnenju pomeni predvsem počasnejše prehajanje na sisteme reje, ki živalim omogočajo več gibanja, raziskovanja okolja, brskanja in izvajanja prašnatih kopeli, so pa lahko po drugi strani povezani tudi z večjimi izzivi pri preprečevanju škodljivega kljuvanja, nekaterih poškodb in bolezni.
»Sodobna znanstvena spoznanja dajejo prednost alternativnim sistemom reje predvsem zaradi večjih možnosti gibanja in izražanja za vrsto značilnega obnašanja. Vendar to še ne pomeni, da je dobrobit kokoši v vsakem alternativnem sistemu nujno boljša kot v dobro vodenem sistemu obogatenih kletk. Za celovito oceno dobrobiti moramo poleg možnosti izražanja naravnega obnašanja upoštevati tudi zdravstveno stanje kokoši, pogostost poškodb, pogin, operjenost in druge neposredne kazalnike stanja živali,« je razložil Dušan Terčič.
Preusmeritev terja velike investicijske stroške
Strokovnjak za perutnino je nadalje opozoril, da je preusmeritev v alternativne sisteme za rejce povezana z velikimi investicijskimi stroški. »Pogosto ni dovolj zgolj zamenjava opreme. Potrebne so tudi obsežne preureditve obstoječih hlevov ali gradnja novih objektov,« je dejal in dodal, da je treba poleg investicijskih stroškov upoštevati tudi razlike v stroških prireje jajc med posameznimi sistemi reje. »Te razlike potrjujejo tudi raziskave nizozemskega inštituta Wageningen Economic Research. Po modelnih izračunih, objavljenih leta 2023 na podlagi cen iz leta 2021, so bili stroški prireje jajc v talni reji približno 14 odstotkov višji kot v obogatenih kletkah, v prosti reji so bili višji približno 32 odstotkov, v ekološki pa okoli 110 odstotkov. Čeprav se absolutni stroški zaradi sprememb cen krme, energije, dela in drugih dejavnikov spreminjajo, ti podatki nazorno ponazarjajo ekonomske razlike med sistemi reje,« je razložil Terčič.
Sogovornik je poudaril tudi pomen pričakovane življenjske dobe obstoječe opreme. »Sistemi obogatenih kletk predstavljajo velike investicije, pri njihovem ekonomskem načrtovanju pa je mogoče predvideti približno 15-letno amortizacijsko dobo. Rejci, ki so v obogatene kletke investirali razmeroma nedavno, bi bili lahko zaradi predčasne opustitve njihove uporabe izpostavljeni znatnim finančnim izgubam, zlasti če oprema še ni amortizirana. Pri določanju prehodnega obdobja je zato pomembno upoštevati tako čas, potreben za izvedbo investicij, kot tudi starost in preostalo vrednost obstoječe opreme. Daljše prehodno obdobje je smiselno predvsem, če rejcem omogoča načrtno prilagoditev in zmanjšuje tveganje, da bi morali še uporabno opremo predčasno izločiti iz proizvodnje,« je sklenil dr. Terčič.