Marko Lotrič je predsednik državnega sveta, ki naj bi bil korektiv državnega zbora, hkrati pa predsednik parlamentarne stranke Fokus, ki utegne kmalu vstopiti v vladno koalicijo. »Gre za konflikt interesov, odstopite,« so ga včeraj pozvali v Levci. »Ni razloga,« jim je odgovoril Lotrič, saj da ne krši zakonodaje, ki te dvojne vloge izrecno ne prepoveduje. Drži, da mu tega zakonodaja izrecno ne prepoveduje, a pri vodenju institucij je zelo pomemben že sam videz nepristranskosti. V luči tega se pogosto uporablja višji standard od zakonske dopustnosti.
Danes pa so iz Levice proti šefu stranke Fokus in predsedniku državnega sveta Marku Lotriču usmerili novo puščico. Očitajo mu, da je od leta 2022 predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, s čimer naj bi kot poklicni funkcionar kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
KPK: Ni kršitve
V 27. členu je namreč zapisano: »Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.« Po mnenju Levice potemtakem Lotrič kot poklicni funkcionar krši zakon.
V KPK pa so nam odgovorili, da Lotrič ne krši zakona o integriteti, saj da se ta za državne svetnike sploh ne uporablja: »Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije se za državne svetnike ne uporablja, določbe ZIntPK so namreč subsidiarne narave in se ne uporabljajo, če področje urejajo drugi zakoni. Nezdružljivost funkcij za državne svetnike urejata ustava (100. člen) in zakon o državnem svetu (61. člen). Ker niti ustava niti ZDSve ne napotujeta na uporabo drugega zakona, se za člane državnega sveta določbe ZIntPK ne uporabljajo in tako za presojo nezdružljivosti funkcij komisija ni pristojna oziroma v konkretnem primeru ne moremo govoriti o kršitvi ZIntPK.«
(Ne)namerna napaka?
Je pa včeraj v odgovorih Dnevniku, vezanih na dvojno vlogo šefa stranke in predsednika DS, Lotrič sicer omenjal isti člen zakona. »Ustava RS, zakon o državnem svetu in poslovnik državnega sveta so glede tega vprašanja jasni. Zelo jasen pa je tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki v prvem odstavku 27. člena določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.«
V odgovoru se skriva ena napaka, in sicer ne gre za navedek prvega, ampak drugega odstavka 27. člena zakona o integriteti, ki govori o omejitvah za nepoklicne funkcionarje. Pri čemer državni svetniki z izjemo predsednika res svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Večina državnih svetnikov ob opravljanju mandata tako še naprej opravlja svoj redni poklic ali drugo funkcijo.
Lotrič je sicer v zvezi s prepletanjem funkcij povedal še: »Ob tem naj poudarim, da v državnem svetu nisem edini politik, ki opravlja več funkcij. Tudi drugi državni svetniki, zlasti tisti, ki so trenutno najbolj aktivni in glasni, so dejavni v svojih političnih strankah ali drugih organizacijah in vodijo pristojne komisije v državnem svetu, česar sam nikoli nisem problematiziral, saj je takšno delovanje skladno z ustavo, zakonodajo in poslovnikom državnega sveta.«