Lotrič, ki je tudi predsednik stranke Fokus, ene od strank najverjetnejše prihodnje koalicije, ocenjuje, da imamo v Sloveniji neenako obravnavo pri kritju nadomestil za bolniško odsotnost. Pri tem je izpostavil obrtnike, nosilce dejavnosti in kmete z osnovno dejavnostjo na kmetiji.
"Ti ljudje so izpostavljeni enormnim pritiskom in odgovornosti, kljub temu pa niso v solidarnostnem sistemu, zato lahko v naslednjih mesecih pričakujete, da bo podan predlog, da gredo lahko v breme ZZZS s sedmim dnem bolniške odsotnosti," je povedal.
Po veljavnem sistemu so namreč po besedah Lotriča ti ljudje "praktično tri mesece brez denarja", čeprav se ravno tako poškodujejo kot drugi. "To se mi zdi nepravično," je dejal.
Posredno je bilo razumeti tudi njegovo napoved predloga, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) breme izplačila bolniškega nadomestila od delodajalca prevzel že po 20 dneh in ne 30, kot je bilo sprejeto leta 2023.
Izkazalo se je namreč, da se je s tem število bolniških dni podaljšalo, delodajalske organizacije pa so že takrat opozarjale, da se bo to zgodilo, a niso bile slišane, je dejal. Zato je prepričan, da bo z omenjenim ukrepom zdravstvena blagajna prihranila.
Na okrogli mizi z naslovom Zdravstveni absentizem – izzivi in rešitve na regionalni, državni in evropski ravni, ki so jo skupaj pripravili Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, GZS – Posavska gospodarska zbornica Krško in krška območna enota ZZZS, so sicer danes ugotavljali, da so bolniške odsotnosti ena od vse večjih težav, ki bremenijo državo in gospodarstvo.
Direktor Posavske gospodarske zbornice Krško Darko Gorišek je opozoril, da število bolniških narašča. Samo v letu 2025 je bilo v Sloveniji z bolniškimi izgubljenih 17 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da smo izgubili 66.605 delovnih mest in 4,5 milijarde dodane vrednosti, je opozoril.
Kot enega večjih razlogov za to vidi zlorabe. "Zato pozivam, da se nehamo pretvarjati ali gledati skozi prste tistim, ki zlorabljajo sistem. Temu moramo narediti konec," je dejal.
Po ugotovitvah razpravljalcev je Slovenija ena od držav EU z najvišjo stopnjo bolniških odsotnosti. Višjo stopnjo ima tudi od vseh svojih sosed. "V Sloveniji je povprečna odsotnost z dela od 18 do 20 dni na leto, v Italiji 11 dni, na Hrvaškem 13,5 dneva in v Avstriji 15 dni. To kaže, da nam gre v primerjavi s sosedi slabše," je dejal evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Prerod).
Pri tem ocenjuje, da EU ne bo rešila naših težav, zato moramo ukrepati sami. Rešitev vidi v prizadevanjih za boljšo demografsko sliko, digitalizaciji dela javne uprave, izboljšanju preprečevanja zlorab bolniškega staleža in boljši vzgoji delovne etike.
Direktor direkcije človeških virov v tovarni Revoz Anton Zvonko Kink je predstavil, kako so se zmanjševanja bolniške odsotnosti lotili v njihovi družbi. Ubrali so pristop, ki vključuje dnevno spremljanje bolniških odsotnosti po obratih, preverjanje razlogov in sprotno ukrepanje.
Ob tem je poudaril, da to zahteva skupen pristop, kar "pomeni, da mora biti vanj vključen tudi menedžment, ne samo kadrovska služba", potrebna pa je tudi preventiva. V ta namen imajo med drugim platformo, s katero lahko zaposleni preveri, v kakšni psihični in fizični kondiciji je, na voljo mu je tudi psihološka pomoč. Sicer pa opaža, da se število bolniških odsotnosti strmo poveča, ko zaposleni dopolni 50 let.