Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo tehtala o dodatnih spremembah pri urejanju bolniških odsotnosti. Predlog novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja predvideva, da bo posameznik osebnemu zdravniku razlog odsotnosti sporočil še isti dan oziroma prvi naslednji delovni dan ambulante. Ali je bolnik upravičeno odsoten, bo zdravnik ugotovil na podlagi zdravstvene dokumentacije in pregleda, ki ga bo opravil najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti.
Pregled pri osebnem zdravniku je v predlogu predviden tudi neposredno, preden ta poda prvi predlog imenovanemu zdravniku ZZZS za odločanje o posameznikovi nadaljnji odsotnosti. Prav tako se obeta v primerih, ko je bil posameznik v zadnjih treh mesecih pred bolniško odsotnostjo več kot dvakrat odsoten s prekinitvami in posamezna začasna nezmožnost za delo ni presegla 30 dni. Enako možnost bo imel osebni zdravnik tudi v drugih primerih, ko bo menil, da je pregled potreben.
Serija zaostritev
Izjemoma se bo lahko osebni zdravnik o odsotnosti odločil samo na podlagi zdravstvene dokumentacije. To se bo zgodilo ob bolnišničnem zdravljenju ali zdravstvenem stanju, ko posameznik ne bi mogel na pregled. Med tovrstnimi primeri predlog izpostavlja stanje po večjem operativnem zdravljenju, imobilizacijo uda z mavcem ali longeto ter zdravljenje z radioterapijo ali kemoterapijo. Takšno možnost bo imel zdravnik tudi ob nevarnosti okužbe bolniško odsotnega posameznika ali drugih oseb z nalezljivo boleznijo.
V zadnjem času se je zvrstilo že več zaostritev in drugih sprememb pri bolniških odsotnostih. Začelo se je z obveznim zapisovanjem zdravnikovih navodil odsotnemu posamezniku, interventna zakonodaja pa je prinesla nove sankcije ob njihovem neupoštevanju. Ob drugi kršitvi v petih letih je predviden odvzem nadomestila do konca bolniške odsotnosti, vendar ne za dlje kot za 30 dni. Nedavno so bili objavljeni še poenoteni režimi gibanja v času bolniške odsotnosti. Zdravniki izbirajo med počitkom na domu, počitkom na domu z nujnimi izhodi, dovoljenim gibanjem v kraju bivališča, dovoljenim gibanjem v kraju in zunaj kraja bivališča, izolacijo in odhodom v tujino z odobritvijo ZZZS. Kot smo poročali, se obenem opazno povečuje število laičnih nadzorov pri daljših bolniških odsotnostih. Marca so laični nadzorniki ZZZS opravili 1017 nadzorov, v celotnem lanskem letu pa je bilo 5690 tovrstnih nadzorov.
Pomisleki iz zdravniških vrst
V Zdravniški zbornici Slovenije so predlagali ohranitev veljavne ureditve, ko lahko osebni zdravnik samostojno presoja odsotnosti za nazaj v obdobju treh dni. Skrajšanje tega roka je po oceni zbornice z vidika vsakodnevne prakse neprimerno in težko izvedljivo. Zavzela se je tudi za možnost dodatne izjeme, ko bi osebni zdravnik presodil, da pregled ob bolniški odsotnosti glede na bolnikovo zdravstveno stanje ni potreben. Predlagana nova ureditev pomeni nepotrebno dodatno obremenitev, ki bo vodila v zmanjšano dostopnost ambulant, so ocenili v zdravniški zbornici. V ZZZS so vztrajali pri skrajševanju roka za sporočanje razloga odsotnosti. Osebni zdravnik to veliko lažje in bolj realno ocenjuje sproti kot pa takrat, ko so se morebitni simptomi že umirili, so ugotavljali. Izjema, ko lahko osebni zdravnik o odsotnosti presoja tudi za nazaj, bosta bolnišnično zdravljenje ali stacionarno zdraviliško zdravljenje, so pojasnili.
Pri pregledih ob bolniški odsotnosti izjem po februarski javni razpravi o noveli pravil niso širili. Z vnaprejšnjo določitvijo situacij, ko je pregled obvezen, želijo zagotoviti enakopravno obravnavo zavarovanih oseb, so zapisali v ZZZS. Spremembe sicer uvajajo zaradi večje odgovornosti zavarovancev in bolj realne ocene osebnega zdravnika o zdravstvenem stanju, zaradi katerega je posameznik začasno odsoten, še pojasnjujejo. Spomnimo, s spremembami pravil obveznega zavarovanja mora po zeleni luči skupščine ZZZS, preden obveljajo, soglašati vsakokratni minister za zdravje.