Predlagal je, naj organizatorji prehrane splošne izraze, kot so mesna omaka, zrezek, salama, pašteta in polpet, dopolnijo z navedbo vrste mesa v obroku, jedilnike pa objavljajo dovolj zgodaj, da lahko starši otrok, ki zaradi vere ali prepričanja ne jedo določenega mesa ali pa se prehranjujejo brezmesno, ustrezno ukrepajo. Opozoril je, da je treba to prakso izvajati tudi za šolske izlete in šole v naravi.
"Priporočila dajemo ob upoštevanju ustavne pravice do svobode vesti in veroizpovedi in zaradi prepovedi diskriminacije na podlagi vere in prepričanja. Kadar namreč govorimo o prakticiranju verske svobode, kar prehrana je, govorimo tudi o tem, da moramo ustvarjati okolje, kjer lahko ljudje živijo svojo vero," so zapisali pri Zagovorniku.
Če bi zavodi priporočila upoštevali, bi s tem otrokom in njihovim staršem olajšali stisko, v kateri so večkrat le zato, ker sestavine obrokov niso pregledno navedene, so dodali. "V praksi se namreč dogaja, da otroci zaradi obroka, ki vsebuje meso oziroma določeno vrsto mesa, ki jim jo vera prepoveduje, ne pojedo obroka in prihajajo domov lačni," je pojasnil Lobnik.
Izpostavil pa je tudi pomen šolske prehrane z vidika vključevanja v šolsko okolje, enakopravnega sodelovanja v šolskem življenju in enakih možnosti. "Če otrok zaradi svojih osebnih okoliščin, ki zahtevajo določene prilagoditve obrokov, ne more uživati hrane in je v času pouka lačen ali izločen iz skupine, lahko to vpliva na njegov učni uspeh in njegovo počutje," je poudaril Lobnik. Po njegovem mnenju je naloga šole tudi spodbujanje spoštovanja drugačnosti in razvoj vključujočega in strpnega okolja.