Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je že spomladi na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovil priporočila, naj vrtci, osnovne in srednje šole ter drugi zavodi pri organizaciji prehrane upoštevajo tudi omejitve otrok zaradi vere ali prepričanja, vključno z veganstvom. Nedavno pa je na ustavno sodišče vložil še zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve vrtčevske in šolske prehrane.
Lobnik meni, da ni dopustno, da nekateri otroci samo zaradi svojega verskega ali drugega svetovnonazorskega prepričanja na ravni vere določenih obrokov v vrtcih in šolah ne morejo jesti. Prepričan je, da bi morali vzgojno-izobraževalni zavodi pri omogočanju prehrane upoštevati tudi vero otrok, ne le zdravstvenega stanja, kot je to urejeno zdaj. Poudaril je, da trenutna ureditev mnoge otroke in starše spravlja v stisko in pri njih vzbuja občutke izključenosti le zaradi njihove vere, za kar pa ni dopustnega razloga in je po mnenju zagovornika v nasprotju z ustavo.
Zagovornik načela enakosti je opozoril, da nezmožnost sodelovanja pri malici in kosilu vodi do občutkov izključenosti in neenakosti med otroki in pri njihovih starših, za kar ni dopustnega razloga. Dejal je, da diskriminatorna ureditev prehrane od otrok in staršev terja, da ravnajo v nasprotju s svojo vero oziroma prepričanjem ali pa se odpovejo zakonski pravici do prehrane, kar je nedopustno in posega v izvrševanje svobode vere iz 41. člena ustave.
Moteče jedi s svinjino
Spomnimo, da je delovna skupina pod okriljem Islamske skupnosti v RS pred tremi leti analizirala dostopnost obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Rezultati analize so bili plod spletne ankete, v kateri je sodelovalo 1840 staršev osnovnošolcev znotraj omenjene skupnosti, in spremljanja jedilnikov slovenskih osnovnih šol.
Izkazalo se je, da je veliko šol za dopoldansko malico in kosilo redno ponujalo jedi s svinjino, zaradi česar so se muslimanski učenci pogosto znašli v situaciji, ko je bila edina rešitev odjava od šolskih obrokov. Po besedah vodje delovne skupine mag. Ele Porić je to muslimanske otroke postavljalo v neenakopraven položaj.
Takratna predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič je ob javni predstavitvi omenjene raziskave poudarila, da je poslanstvo šole vzgoja in izobraževanje ter da imajo v šolah vrsto drugih pomembnih izzivov in se nimajo časa ukvarjati še s prehrano, ki da je njihova stranska dejavnost.
Miheličeva je poudarila, da ima vsaka od verskih skupnosti v naši državi svoja pričakovanja, kaj mora šola ponuditi, dejstvo pa je, da otroci potrebujejo najboljšo hrano iz najboljših sestavin, zato raje poskrbimo, da bodo šole glede tega dobile dodatno podporo.
Ravnateljica je zagotovila, da šole učencem že leta zagotavljajo tudi brezmesne jedilnike in obroke brez svinjine, a da si to lahko privoščijo predvsem zaradi dolgoletnega truda zaposlenih in nabave kakovostnih sestavin, ki pa da si jih šole na obrobju mesta precej težje zagotovijo, zato ob zapleteni organizaciji dobave hrane in pomanjkanju kadra v svoje jedilnike vključujejo napol pripravljene sestavine.
Nezavidljive omejitve sistema
V združenju ravnateljev vnovičnim očitkom Mihe Lobnika glede neustreznega zagotavljanja obrokov za učence ostro nasprotujejo tudi pod vodstvom novega predsednika Saša Božiča. Po njegovih besedah šolske kuhinje delujejo v okviru javne službe in predpisanih smernic, zaradi česar ne morejo brezpogojno slediti vsem individualnim in verskim željam glede hrane.
Številni ravnatelji ob tem opozarjajo, da šole že sedaj uspešno rešujejo zdravstvene diete in alergije ter da dodatne zahteve po svetovnonazorskih prilagoditvah predstavljajo veliko organizacijsko in finančno breme za obstoječi sistem. V vodstvih vrtcev in šol odločno zavračajo očitke, da prilagoditev prehrane ne omogočajo zaradi nepripravljenosti, in pojasnjujejo, da gre za organizacijske izzive.
Vodje šolske prehrane namreč že več let izpostavljajo tudi prostorsko in kadrovsko stisko v šolskih kuhinjah, ki številnim šolam onemogoča pripravo več različnih menijev. Opozarjajo, da v svoje kuhinje komajda privabijo ljudi, ki seveda nočejo delati za minimalno plačo.