Študija mesta ocenjuje po štirih kazalnikih - trenutnih ravneh onesnaženosti zraka, skladnosti z mejnimi vrednostmi nove direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki jo morajo države članice v svoj pravni red prenesti do 11. decembra letos, napredku v zadnjem desetletju in prometnih ukrepih, ki so bistvenega pomena za zmanjšanje onesnaženosti. Na podlagi teh štirih meril mesta prejmejo oceno od A do F.
Medtem ko le tri mesta, med katerimi so Koebenhavn, Stockholm in Helsinki, izpolnjujejo nove letne in dnevne mejne vrednosti EU za dušikov dioksid in fine delce ter so tudi edina mesta z najvišjo oceno A, pa velika večina evropskih mest ne dosega novih standardov EU, so o rezultatih poročila v sporočilu za javnost izpostavili v okoljski organizaciji Focus.
Ljubljana, ki je bila edino slovensko mesto v razvrstitvi in se je uvrstila na 29. mestu z oceno D (zadostno) tik nad mejo ocene E, presega novi letni mejni vrednosti EU za dušikov dioksid in fine delce ter je med devetimi mesti, ki nimajo brez- ali nizkoemisijske cone.
Povprečje dušikovega dioksida v obdobju 2023-2025 je tako znašalo 24,9 mikrograma na kubični meter, finih delcev PM 2,5 pa 13,9 mikrograma na kubični meter. Obe vrednosti presegata novi letni mejni vrednosti EU, določeni pri 20 oziroma 10 mikrograma na kubični meter, ki bosta začeli veljati leta 2030 in sta več kot dvakrat višji od smernic Svetovne zdravstvene organizacije (10 oz. 5 mikrogramov na kubični meter).
"Pri onesnaženosti s finimi delci je Ljubljana sedma najslabša med 40 mesti. Od štirih mejnih vrednosti onesnaževal po novi direktivi izpolnjuje le dnevno mejo za dušikov oksid. Pri prometnih ukrepih je prejela dve od 10 točk, saj nima nizkoemisijske cone, električnih je 15 odstotkov mestnih avtobusov, fizično ločene kolesarske steze ima 37 odstotkov glavnih cest, šolske ulice pa ima le dva odstotka osnovnih šol," so izpostavili pri Focusu.
Ob tem so spomnili, da Ljubljana sicer ima peš cono v mestnem središču, ki je lokalno precej zmanjšala koncentracije onesnaževal iz prometa, vendar cona zajema zelo majhen del mesta. "Nizkoemisijske cone, ki bi omejila vstop vozilom, ki najbolj onesnažujejo, Ljubljana nima," so dodali.
Kot so še izpostavili, pa nekatera mesta že kažejo, da je čistejši zrak dosegljiv. "Ukrepi, kot so nizko- in brezemisijske cone, elektrifikacija avtobusov, šolske ulice in boljša kolesarska infrastruktura, so pomagali zmanjšati onesnaženost. V zadnjem desetletju je več mest koncentracijo dušikovega oksida zmanjšalo za več kot tretjino, nekatera skoraj za polovico. Velik napredek pri dušikovem oksidu je viden v Koebenhavnu, Stockholmu, Stuttgartu, Oslu in Londonu. Pri delcih PM 2,5 je bilo veliko zmanjšanje doseženo v Sofiji, Krakovu, širšem območju Lizbone in Koebenhavnu, čeprav ga je večinoma za pripisati spremembam pri ogrevanju gospodinjstev," so nanizali.
Kot je opozorila Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus, v Ljubljani onesnažen zrak najbolj občutimo pozimi, ko se izpustom iz prometa pridruži še dim iz kurišč, kotlina pa se zaradi temperaturne inverzije dneve dolgo ne prezrači. "Da so ravni onesnaževal previsoke in zdravju škodljive, ni več vprašanje. Vprašanje je, ali se bomo sprijaznili s tem, da živimo v mestu z nezdravim zrakom. Mi se ne bomo. Namesto razprav o metodologiji in podatkih, ki so vzeti iz uradnih merilnih postaj, pričakujemo od mestne občine jasne ukrepe, ki bodo varovali naše zdravje, saj je to ena najpomembnejših vrednot," je bila jasna.
Kot opozarjajo nevladniki, tudi kotlinska leta Ljubljane ne sme biti izgovor za nedelovanje, temveč razlog za strožje ukrepe pri virih. "Tudi poročilo Clean Cities ugotavlja, da so geografski pogoji pomembni, a niso ovira za napredek: manj ko mesto onesnažuje, manj onesnaženja se lahko nakopiči v zraku. To dokazuje Stuttgart, ki leži v ozki, slabo prevetreni dolini, imenovani "stuttgartski kotel", in je z nizkoemisijsko cono, uvedeno leta 2008 in postopoma zaostreno, raven dušikovega dioksida v zadnjih desetih letih skoraj prepolovil," so orisali primer.
Ob tem so opozorili, da bi lahko kakovost zraka v mestu dodatno poslabšala načrtovana sežigalnica odpadkov. "Pri sežiganju odpadkov nastajajo fini in ultra fini delci, rakotvorni dioksini in težke kovine, ki bi jih pozimi temperaturna inverzija v kotlini zadržala več dni. V mestu, ki že danes presega nove mejne vrednosti EU za delce in dušikov dioksid ter leži v kotlini, kjer se onesnažen zrak pozimi dolgo zadržuje, bi bil vsak nov vir emisij korak v napačno smer," so sklenili.