EEA je ob predstavitvi pregleda kakovosti zraka poudarila, da kljub izboljšanju v zadnjih treh desetletjih onesnaženost zraka še vedno predstavlja tveganje za zdravje ljudi v večini evropskih mest. Lestvica kakovosti zraka v evropskih mestih po pojasnilih EEA omogoča primerjavo mest na podlagi izpostavljenosti prebivalstva ključnim onesnaževalom, kot so delci PM 2,5, dušikov oksid in prizemni ozon, ter povezanega tveganja umrljivosti v letih 2024 in 2025.
Med prvo dvajseterico evropskih mest z najboljšo kakovostjo zraka prevladujejo predvsem finska, švedska, estonska, islandska in norveška, med njimi tudi Talin in Reykjavik. Slovenija se z Ljubljano in Mariborom uvršča na 652. in 516. mesto od skupno 761 mest na lestvici, medtem ko sta lani na lestvici zasedla 709. oziroma 589. mesto. V zadnji deseterici najdemo italijanska mesta, kot so Padova, Cremona, Saronno, Brescia, Torino, Monza in Milano, grško mesto Janina in prav na dnu lestvice Slavonski Brod.
Za Arso uvrstitev spodbudna
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so ob objavi posodobljenega evropskega pregledovalnika zraka v mestih pojasnili, da so vir za pripravo poročila EEA podatki Arsa. Ti so po njihovih zagotovilih preverjeni, redni in primerljivi. Po pojasnilih agencije je uporabljena metodologija za razvrstitev držav na lestvico enaka kot lani. »Preverja, kako onesnaženi zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu glede na raven drobnih delcev PM 2,5, dušikovega dioksida in prizemnega ozona. Metodologija upošteva tudi, kakšno tveganje prezgodnje smrti povzročajo posamezna onesnaževala,« so navedli in dodali, da so bili upoštevani podatki za leti 2024 in 2025.
Poleg razvrstitve mest na lestvico po kakovosti zraka EEA omogoča tudi pregled izmerjenih ravni od leta 2013 dalje, kar omogoča jasen pregled sprememb in spremljanje dolgoročnih trendov. »Podatki, ki jih za Slovenijo zagotavlja Arso, so del skupnega evropskega sistema spremljanja kakovosti zraka. Agencija izvaja meritve onesnaževal v zunanjem zraku, zagotavlja preverjanje kakovosti podatkov, pripravlja podatke in poročila ter jih posreduje v evropske zbirke podatkov. Na tej podlagi lahko EEA pripravi primerljive ocene za države in mesta po Evropi,« so bili jasni.
Letošnja objava podatkov EEA je za Slovenijo po oceni Arsa spodbudna. »Pozimi so še vedno pomemben vir onesnaženja mala kurišča, v mestih promet, poleti pa se zlasti ob vročem in sončnem vremenu pojavlja problem prizemnega ozona. Zato so natančne meritve, pravočasno obveščanje javnosti in ukrepi za zmanjševanje izpustov še naprej izredno pomembni,« so poudarili.
V organizaciji Umanotera, kjer že dalj časa spremljajo težave z onesnaženostjo zraka v Ljubljani, ocenjujejo, da je stopnja onesnaženosti še vedno nesprejemljiva. »Samo v Ljubljani onesnaženost zraka vsako leto povzroči prezgodnjo smrt več sto ljudi. Vsakdo, ki na brezvetrni zimski dan stopi iz stanovanja, takoj prepozna, v čem je težava. Na gosto naseljenih območjih je zato treba nemudoma prepovedati neučinkovita mala kurišča in stara dizelska vozila, saj dobesedno ubijajo. Da bi dosegli boljšo kakovost zraka, moramo v naslednjem koraku drastično zmanjšati motorizirani promet, preostali del pa elektrificirati,« je dejal okoljski ekonomist in namestnik direktorice Umanotere Jonas Sonnenschein.
Vsako leto nekaj sto smrti
Na negativen vpliv slabe kakovosti zraka na prebivalce Ljubljane že leta opozarja zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. »Vseskozi govorimo, da slab zrak prinese od 250 do 400 ali celo 500 mrtvih v Ljubljani. Zdaj, ko je Ljubljana pristala nekaj mest višje, to pomeni deset mrtvih manj na leto. Še vedno pa ostanemo pri izredno visokih številkah. Spodbudno je, da se Ljubljana dviguje, a še vedno smo hudo na repu lestvice in pričakovati, da bi se spremembe zgodile same od sebe, je precej utopično,« je prepričana.
Da bi Ljubljana zlezla na vrh lestvice, bi bilo potrebno sodelovanje številnih strokovnjakov in raziskovalcev, ki bi pripravili podroben načrt, kaj vse bi bilo treba spremeniti. »Zelo neugodna lega Ljubljanske kotline nam res ne dela koristi. Narediti bi morali načrt, ki bi veljal za desetletja vnaprej, in delovati z mislijo, da je kateri koli poseg lahko dodaten onesnaževalec za okolje. Težave imamo tudi s prometom, kjer se je že veliko naredilo, še dodatne težave bi prinesla sežigalnica. Tisti, ki načrtujejo, bi morali delovati predvsem z mislijo na onesnaženje. Ključni so trije onesnaževalci: prašni delci, dušikov oksid in ozon,« je pojasnila. Največ sprememb bi lahko naredili pri prašnih delcih v velikosti 2,5 mikrona, ki so med najbolj nevarnimi. Poleg nepotrebnih smrti povzročajo namreč še možganske kapi, sladkorno bolezen, astmo, pljučnega raka in tudi nastanek prezgodnje demence. Po njeni oceni bi Ljubljano pred slabo kakovostjo zraka lahko rešili le, če bi k reševanju pristopili celostno.