Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak je pojasnila, da je javni zavod v tem trenutku po izplačilu plač in regresov zadolžen za 7,5 milijona evrov. Vlada je obljubila sredstva za stroške manjšinskih programov, a svoje obveznosti še ni izpolnila. Konec lanskega leta pa je vlada ob povišanju rtv-prispevka "zagotovila, da bo poskrbela za ureditev sistemskega financiranja RTVS".
A se to ni zgodilo kljub dopisom vladi oz. ministrstvu za kulturo, s katerimi so predlagali tudi, kako lahko uredi financiranje Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v okviru obstoječega zakona o RTVS oz. z njegovo spremembo.
Za finance RTV usodna plačna reforma
Vlada od RTVS terja spremembe, ki se po zagotovilih Gorščak dogajajo, prihranili so štiri milijone evrov na področjih, ki ne posegajo v vsebine, v zadnjih petih letih pa znižali število zaposlenih za 10 odstotkov. Dodatno je finančno situacijo na RTVS poslabšala še plačna reforma, ki je stroške dela v letošnjem letu zvišala za 5,4 milijona evrov. Plače RTVS se namreč urejajo v sistemu javnega sektorja, financiranje pa se temu ne prilagaja.
Član uprave Luka Rupnik je povedal, da je "normativno okolje, v katerem deluje RTVS, poslovno nevzdržno". Kot je še povedal, meni, da brez intervencije države RTVS na dolgi ali že celo srednji rok čaka bankrot.
Štirje scenariji: od idealnega do katastrofičnega
V skladu s pozivom sveta je uprava pripravila štiri možne scenarije rebalansa proračuna. Uprava je sicer predlagala, da za obravnavo predlogov scenarijev sejo zaprejo za javnost, a so svetniki izglasovali javno obravnavo scenarijev.
Po prvem scenariju bodo intenzivirali aktivnosti za pridobivanje tržnih prihodkov, optimizirali poslovne stroške, nadaljevali ukrepe prilagajanja zaposlovanja in izvajali plan investicij po prioritetah. A ta plan predvsem predvideva, da bo RTV od države dobil obljubljen denar, ki bi rešil likvidnostne težave.
Po drugem scenariju bi močno krčili programe italijanske in madžarske manjšinske skupnosti, popolnoma omejili zaposlovanje in se zadolžili.
Po tretjem scenariju bi poleg že omenjenih ukrepov dodatno varčevali še s krnitvami programsko-produkcijskega načrta. Vse to pa bi po besedah Gorščak RTVS prihranilo milijon evrov, kar je po njenih besedah popolnoma absurdna situacija. "Temu so bili tudi namenjeni ti sklepi, da se vidi, da če vse tisto realiziramo, da ne bomo kaj veliko prihranili," je dejala.
Po četrtem scenariju, po katerem bi prihranili 8,5 milijona evrov, bi program popolnoma skrčili. Po njem bi na čakanje na delo poslali 400 zaposlenih, prvi program Televizije Slovenija bi oddajal od 12. ure, drugi program pa od 18. ure.
Poleg okrnitve manjšinskih programov, bi se morali odpovedati tretjini informativnega in četrtini športnega programa ter prenosom svetovnih in evropskih prvenstev. Ustaviti bi morali koprodukcijske projekte, prekiniti sodelovanje z zunanjimi sodelavci in dopisniško mrežo.
Tako bi med drugim odpadle oddaje Kaj dogaja?, Joker, Globus, Dobro jutro, polovica oddaj otroškega in mladinskega programa ter sinhronizacije risank. Tudi na Radiu Slovenija bi se morali odpovedati sodelovanju z glasbeniki, krčili bi tudi oddaje Radia Koper in Radia Maribor ter digitalni servis RTVS. Na ta račun pa bi se morali odreči tudi tržnim prihodkom, ki znašajo okrog 15 milijonov evrov, je poudarila Gorščak.
Svetniki kritični do uprave
Svetniki so bili do uprave pri obravnavi scenarijev zelo kritični, saj so menili, da je prvi scenarij pretirano optimističen, drugi nerealističen zaradi mednarodnih zavez Slovenije, tretji in četrti pa so videli kot poskus strašenja. "Temu načrtu manjka točka nič, v kateri uprava odstopi," je komentiral Tadej Troha, ki v svetu sedi kot predstavnik SAZU.
V razpravi so svetniki izpostavili predvsem to, da uprava ni pripravila scenarija za primer, če bi vlada RTVS namenila vsaj del sredstev. Predstavljeni scenariji po mnenju svetnikov niso alternativa, kar je po besedah predsednika sveta RTVS Gorana Forbicija "razvidno že iz tega, da niti uprava ne verjame vanje". Ugotovili so tudi, da scenarija, kjer bi lahko pozitivno poslovali brez dodatnega denarja, ni.
