Vlada Janeza Janše v tajnosti pripravlja nov medvladni oziroma meddržavni sporazum z ZDA, na podlagi katerega bi podjetje Westinghouse pridobilo prednost pri pridobitvi milijardnega posla za gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec si želi postopke v tem mandatu pripeljati tako daleč, da projekta ne bi bilo več mogoče ustaviti.
Vlada s tem sledi scenariju, po katerem bi ob Savi postavili reaktor AP1000 ameriške družbe Westinghouse. Na pestro poslovno pot družbe Westinghouse je v oddaji Marcel opozoril nekdanji politik Gregor Golobič. »Westinghouse, ki ga tukaj vlada nerazumno favorizira, sploh ne gradi, že deset let niso zgradili nobene elektrarne. So podjetje za inženiring, proizvajajo jedrsko gorivo,« je razložil.
Golobič: »Korupcija na dlani!«
Po njegovih besedah je Westinghouse pred desetimi leti šel v stečaj, nazadnje sta ga prevzela kanadska sklada, ki imata v pogodbi z ameriško vlado določilo, da bo zagotovila za 80 milijard dolarjev (72,1 milijarde evrov) poslov, za kar bo v zameno dobila 20-odstotni delež v podjetju Westinghouse. »Skratka, korupcija na dlani. In mi bomo prispevali Donaldu Trumpu na pladnju nekaj, s čimer se bo trkal po prsih,« je razlagal nekdanji generalni sekretar LDS in predsednik stranke Zares. Kar je povedal, bolj ali manj drži. Zgodbo Westinghousa in njegovo današnjo prepletenost z ameriško vlado si kaže ogledati podrobneje.
Westinghouse Electric Company je imel pionirsko vlogo pri razvoju komercialne rabe jedrske energije. Med drugim je v petdesetih letih razvil tlačnovodne reaktorje (PWR), ki so postali najpogosteje uporabljena tehnologija jedrskih elektrarn na svetu. Zlato dobo je družba doživela v naslednjih treh desetletjih, ko se je uveljavila kot dobaviteljica celotnih reaktorskih sistemov. Izvajala je tudi inženirske storitve in dobavljala jedrsko gorivo. Westinghouse je dobil posel tudi v Jugoslaviji: za Nuklearno elektrarno Krško je dobavil reaktor in vso glavno jedrsko tehnologijo.
Japonski vlagatelj je stavil na reaktor AP1000
Leta 2006 je družba pristala v lasti Toshibe. Japonski velikan je želel postati globalni igralec na področju jedrske energetike. Do leta 2030 je nameraval po vsem svetu namestiti 45 novih reaktorjev. Velike upe je vlagal v novi Westinghousov reaktor AP1000 z močjo 1117 megavatov. Gre za isti tip reaktorja, ki bi ga lahko postavili tudi v Sloveniji. Njegova posebnost je modularna zasnova – večino kompleksnih konstrukcijskih sklopov je mogoče izdelati v tovarnah in jih nato sestaviti na gradbišču. To naj bi bistveno pocenilo in pospešilo gradnjo, olajšalo pa naj bi tudi upravljanje in vzdrževanje.
Prve štiri reaktorje tega tipa je Westinghouse prodal na Kitajsko. Izvedba novih blokov elektrarn Sanmen in Haiyang je doživela razplet, ki je danes videti pričakovan: gradnja se je zavlekla za več let, stroški pa so se večkratno povečali.
V ZDA si je družba zagotovila izvedbo dveh velikih jedrskih projektov: gradnjo blokov Vogtle 3 in 4 v Georgii ter elektrarne V. C. Summer v Južni Karolini. Westinghouse je nastopal kot glavni izvajalec in prevzel tudi večji del gradbenih obveznosti.
Družbo so pokopali štirje ameriški reaktorji
Gradnja elektrarn v ZDA se je začela leta 2013, nato pa so se vrstile zamude, težave pri izdelavi modulov, podražitve in prekoračitve načrtovanih rokov. Glavni razlog je bilo dejstvo, da v ZDA že desetletja niso gradili novih jedrskih elektrarn. Ameriškim podjetjem je primanjkovalo opreme in strokovnega znanja, potrebnega za izdelavo nekaterih največjih komponent in objektov. Avgusta 2017 sta investitorja SCANA in Santee Cooper sklenila ustaviti gradnjo elektrarne V. C. Summer. Do takrat ju je projekt stal več kot devet milijard dolarjev (približno 8,1 milijarde evrov). Elektrarna je ostala nedokončana.
Takrat bi morala biti že dokončana tudi nova bloka elektrarne Vogtle, vendar je bil Westinghouse daleč od zastavljenega cilja. Medtem je družbi in njenemu japonskemu lastniku zmanjkalo denarja. Zaradi insolventnosti je moral Westinghouse marca 2017 sprožiti postopek po 11. poglavju ameriškega stečajnega zakona, ki predpisuje reorganizacijo dolžnika in je podoben slovenski prisilni poravnavi.
Mimogrede: bloka elektrarne v Georgii je šele v letih 2023 in 2024 dokončala družba Southern Nuclear, Toshiba pa se je zavezala k odškodninskim plačilom investitorjema. Gradnja je stala 35 milijard dolarjev (približno 31,5 milijarde evrov), kar je več kot dvakrat toliko, kot so znašale prvotne ocene. Ta reaktorja sta tudi edina, ki ju je Westinghouse v minulem desetletju zagnal v ZDA. Nekoliko bolj uspešni so bili projekti na Kitajskem, ki pa so se prav tako izvedli z zamudami in s precejšnjimi podražitvami. Kitajska ostaja najpomembnejši trg za Westinghouse. Ljudska republika je doslej kupila 16 reaktorjev tipa AP1000.
Karte je premešal lastniški vstop proizvajalca urana
V vmesnem času je v lastništvo najprej vstopil kanadski investicijski koncern Brookfield Business Partners, leta 2023 mu je sledil še kanadski proizvajalec urana Cameco. Po izvedbi strateškega prestrukturiranja Westinghouse ni več družba, ki bi gradila jedrske elektrarne in s tem prevzemala poslovna tveganja. Ukvarja se predvsem z načrtovanjem in dobavo jedrskih tehnologij ter gorivnih elementov, servisiranjem in inženiringom. To si kaže zapomniti, ko je govor o projektu JEK 2.
Njeni lastniki si obetajo razcvet v obdobju drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Večinski lastnik, sklad Brookfield, ima v ZDA pomembnega zaveznika. Je namreč poslovni partner nepremičninskega podjetja, ki ga vodita in delno posedujeta sinova ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka.
Trumpova administracija si prizadeva spodbujati razvoj jedrske panoge, vključno z oživljanjem zaprtih elektrarn in gradnjo reaktorjev AP1000. Maja 2025 je Trump podpisal štiri izvršne odredbe, s katerimi je odobril gradnjo novih elektrarn. Oktobra lani se je vlada zavezala, da bo v nove jedrske elektrarne tipa AP1000 vložila najmanj 80 milijard ameriških dolarjev (približno 72,1 milijarde evrov). Sočasno je ameriško ministrstvo za trgovino sklenilo strateško partnerstvo z Westinghouseom in njegovim lastnikom Cameco. »Novi reaktorji bi oživili industrijsko bazo jedrske energije,« je tedaj sporočilo ministrstvo.
Vetrna in sončna energija sta veliko cenejši
»80 milijard dolarjev (približno 72,1 milijarde evrov, op. av.) je namenjenih kritju presežnih stroškov jedrske energije,« je za New York Times ocenil Mark Cooper, ekonomski analitik na Inštitutu za energijo in okolje na Pravni in podiplomski fakulteti v Vermontu. »Westinghouse mora najti kupca. Pri trenutni ceni kupcev ni. Še vedno ne prepoznajo, da sta vetrna in sončna energija veliko cenejša.«
Junija je Chris Wright, Trumpov minister za energetiko, odobril do 17,5 milijarde dolarjev (15,8 milijarde evrov) posojil za pomoč podjetjem pri nakupu jedrske opreme. To naj bi pospešilo gradnjo desetih velikih komercialnih jedrskih reaktorjev. S sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva so si ZDA pogojno zagotovile še pravico do pridobitve do 20-odstotnega lastniškega deleža v družbi Westinghouse.
Trump je letos poleti sklenil še odmeven sporazum s Savdsko Arabijo, ki vključuje gradnjo dveh jedrskih elektrarn z Westinghousovo tehnologijo. »Več kot polovica obstoječih jedrskih reaktorjev na svetu temelji na Westinghousovi tehnologiji, danes pa podjetje zagotavlja tehnične izdelke in storitve na celotnem svetovnem jedrskem trgu,« je posel komentiral Dan Sumner, glavni izvršni direktor Westinghousa. »Temelji našega preobrata so bili zgrajeni na moči te delujoče flote.«