Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa spodkopava prijateljske politične in poslovne vezi s svojimi evropskimi zaveznicami, zaradi česar je med drugim pod vprašajem prihodnost zveze Nato. Sočasno si prizadeva ohraniti in celo povečati svoj vpliv na področju izkoriščanja jedrske energije na stari celini. V njihovi interesni coni je tudi Slovenija.
Ameriška agencija za trgovino in razvoj (USTDA) danes in jutri v Londonu prireja delavnico o uvajanju inovativnih ameriških rešitev za jedrsko energijo. Pričakujejo več kot 150 udeleženk in udeležencev iz evropskih in azijskih držav, vabljeni so tudi obiskovalci iz Slovenije.
»USTDA je odigrala ključno vlogo v razvojni fazi vzpostavitve prve jedrske elektrarne na Poljskem, ki bo obratovala z Westinghousovim reaktorjem AP1000, in pri projektu majhne modularne jedrske elektrarne (SMR) v Romuniji,« je za Dnevnik poudaril Carl B. Kress, regionalni direktor agencije za Evropo in Evrazijo. Ameriška agencija sočasno ni uradno aktivna v Sloveniji, je izpostavil Kress – Slovenijo namreč uvršča v krog razvitih držav, USTDA pa je zadolžena za države v razvoju.
Prvi memorandum ima Vrtovčev podpis
V Sloveniji se interesi udejanjajo po drugih političnih kanalih. Komunikacija po njih je živahna, aktualna vlada Janeza Janše je pri vprašanju, kdo bo dobavitelj ključne tehnologije pri gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK2), nekoliko bolj naklonjena ZDA kot predhodnica.
Slovenija je doslej podpisala že dva neobvezujoča memoranduma s področja jedrske energije. Prvi je bil podpisan decembra 2020, tik pred odhodom prve Trumpove administracije. V imenu Slovenije ga je podpisal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, ki tudi v aktualni vladi vodi ta resor.
Prejšnja Janševa vlada si je prizadevala še dodatno poglobiti ta odnos in je pripravila dokument z naslovom »Osnutek medvladnega sporazuma določa sodelovanje med deležniki obeh držav na projektu JEK 2 in na drugih projektih s področja jedrske energije«. S podpisom sporazuma bi se Slovenija posredno zavezala, da bi v JEK2 obratovala ameriška jedrska tehnologija.
Danijel Levičar, državni sekretar v vladi Roberta Goloba in vodja delovne skupine za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt JEK2, je lani že napovedoval vladni podpis sporazuma. Golobova vlada napovedi ni izpolnila, in sicer s pojasnilom, da bi podpis neposredno vplival na konkurenco pri izbiri dobavitelja, kar bi lahko bilo v nasprotju tako s slovensko kot evropsko zakonodajo.
Novi predlog sporazuma že na Janševi mizi
Namesto tega je z Američani sklenila še drugi memorandum, vsebinsko enak tistemu, ki ga je Golob podpisal ob obisku predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji. Ta dokument zagotavlja konkurenčni boj med francoskim ponudnikom EDF in ameriško družbo Westinghouse.
Po zamenjavi vlade naj bi se slovenski interesi znova začeli bolj nagibati na ameriško stran. Portal Necenzurirano je napovedal, da bo Janševa vlada vendarle podpisala medvladni sporazum z ZDA na področju jedrske energije. Ameriška vlada je svoj osnutek že poslala kabinetu predsednika vlade Janše. Podpisnica naj bi se zavezala k uporabi ameriške tehnologije. Kaj o podpisu sporazuma pravi regionalni direktor agencije Kress? »USTDA ni aktivna v Sloveniji, zato postopkov v zvezi s tem sporazumom ne morem komentirati,« je odgovoril Dnevniku.
Kaj je agencija počela na Poljskem in v Romuniji
USTDA je leta 2021 financirala pripravljalne študije za projekt gradnje prve poljske jedrske elektrarne, na podlagi katerih je Poljska nato izbrala Westinghousov reaktor AP1000. Elektrarna bo imela v kraju Lubiatowo-Kopalino ob Baltskem morju tri ameriške reaktorje. Zagon prvega je predviden okoli leta 2036.
V Romuniji je USTDA prevzela še več stroškov priprave in projektiranja projekta gradnje prve evropske elektrarne SMR. Romunija je za lokacijo izbrala območje nekdanje termoelektrarne Doicești in ameriškega dobavitelja tehnologije NuScale. Projekt prehaja v fazo podrobnega projektiranja, licenciranja in priprave gradnje. Zagon prvega od šestih predvidenih modulov je trenutno načrtovan okoli leta 2033, kar je več let pozneje, kot je bilo sprva napovedano. x