Opozicijski predlog interventnega zakona o pomoči kmetom zaradi letošnje suše je med drugim predvidel 30-odstotno predplačilo državne pomoči še v tem letu, odpis zakupnin za državna zemljišča, delni ali celotni odpis plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vzpostavitev informacijske točke, ki bi povezovala tiste, ki imajo krme dovolj, s tistimi, ki je zaradi posledic suše nimajo, kmetom bi tudi izplačali pomoč za nakup krme. Zakon bi nadalje ekološkim kmetom v tem letu omogočil tudi uporabo neekološke krme...

Svoboda v opoziciji urnejša kot prej v vladi

Predlagane ukrepe so v Svobodi ovrednotili na 35 milijonov evrov, denar pa bi vzeli tudi iz proračunskega sklada za obnovo in razvoj, ki so ga vzpostavili leta 2023 po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih. Tako minister kot koalicijski poslanci so poudarjali, da ne morejo vzeti denarja iz namenskega sklada za poplavljence in ga nameniti tistim, ki jih je letos prizadela suša. Je pa Janševa vlada po drugi strani brez težav uzakonila pomoč kmetom in avtoprevoznikom pri nakupih goriva in pnevmatik, ki ga bo morala financirati družba Borzen, in to z denarjem, zbranim za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.

»Ne smemo si dovoliti, da nam zaradi nerazumnega zamika pomoči ugasne še kakšna kmetija,« je med obravnavo interventnega zakona o pomoči kmetom po letošnji suši posvarila Mateja Čalušić, ki je bila do začetka junija 2026 kmetijska ministrica, zdaj pa je poslanka opozicijske Svobode, ki je predlagani zakon vložila v zakonodajni postopek. Ta se je zanj že končal, saj je koalicijska večina izglasovala, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. »Večina stvari se že izvaja ali pa se lahko enostavneje zagotovijo z odloki in uredbami, zato ni treba sprejemati zakona,« je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo (MKM) Mojca Erjavec.

Beja: Prodajate bučke

Če bi se moral kdo vzdržati kritik na račun počasnega »miganja« MKM in vlade, sta to prav bivša kmetijska ministrica in bivši premier Robert Golob. Spomnimo, v obdobju 2022–2026, ko je vlado vodil slednji, je slovensko kmetijstvo vsako leto prizadela najmanj ena od tradicionalnih tegob (pozeba, toča ali suša), toda državne pomoči prej kot julija naslednje leto kmetje niso dobili, čeprav je Golob ob suši 2022 suvereno napovedal: »Izplačali jo bomo še letos, saj je naša vlada boljša.« In koliko boljša je bila? Državno pomoč po suši, ki je kmetijstvo prizadela leta 2022, so kmetje dobili julija 2023, pomoč po pozebi in toči v letu 2023 je na njihove račune prispela septembra 2024, pomoč po pozebi v letu 2024 so pod Golobovo vlado oškodovanci prejeli novembra 2025, denarja za lansko sušo in pozebo pa jim ta sploh ni izplačala. To je avgusta in septembra letos storil šele novi minister Janez Cigler Kralj –»ob vsem primopredajnem kaosu, da se milo izrazim«, je ob tem okrcal predhodnico Matejo Čalušić.

»Izplačilo za lansko pozebo smo dobili šele po osemnajstih mesecih, zdaj pa tukaj bučke prodajate,« je poslancem Svobode navrgel kmet in poslanec trojčka NSi-SLS-Fokus Janez Beja. Razpravo o interventnem zakonu je označil za politični šov, bivši Golobovi vladi pa je očital, da sta bila zanjo bolj kot kmet in kmetica pomembna nutrija in en metuljček. »Večina kmetov govori: če bi bila še ena takšna vlada, bi zaprli kompletno kmetijstvo v Sloveniji,« je dejal Beja, član Nove Slovenije, katere podpredsednik je Janez Cigler Kralj.

Sveti Janez

Beja v svoji razpravi ni skrival, da je z delom aktualnega kmetijskega ministra zelo zadovoljen. Poslanec Martin Mikolič, ki je prav tako član Nove Slovenije, je Ciglerja Kralja oklical celo za svetníka, ko je dejal, da je zavetnik kmetov. »Zavetnik kmetov je, če se prav spomnim, sveti Izidor Kmet. Bi pa bilo dobro, da je minister zaveznik kmetov,« je pripomnil poslanec Svobode Dejan Süč.

Dodajmo, da je Golobova vlada zaradi suše, ki je leta 2022 močno uničila tudi travinje, živinorejcem po načelu de minimis še isto leto izplačala 4,5 milijona evrov pomoči za nakup krme. Identičen problem je tudi zaradi letošnje suše, zato tudi aktualna vlada (že od avgusta) snuje, kako bi takšno pomoč ponovila. Toda najprej mora vedeti, kolikšna je bila sploh škoda po letošnji suši. Leta 2022 je državna komisija to oceno potrdila 17. novembra, Golobova vlada je teden dni kasneje sprejela odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme, kmetje pa so denar dobili med božično-novoletnimi prazniki. Če vlada Janeza Janše ne želi zaostajati za svojo predhodnico in še naprej poslušati očitkov, da se ne zgane, bo morala postopke za pomoč kmetom zaradi izpada krme dokončati v nekaj dneh.

Kokot: Kaj imajo kmetje od vašega »lapanja«?

Poslanec Süč je po zgodnjem odhodu ministra Janeza Ciglerja Kralja s seje državnega zbora od njegove državne sekretarke Mojce Erjavec nekajkrat zaman skušal izvleči informacijo, kdaj konkretno namerava vlada kmetom izplačati pomoč zaradi letošnje suše – v 30, 60, 90 … dneh? »Delamo intenzivno, ekipe so vprežene. Smo že pristopili k razmisleku o predplačilih za območja z omejenimi dejavniki, ki so zaradi izpada krme še zlasti prizadeta,« je bil eden od njenih izmuzljivih odgovorov, za katere je Süč ocenil, da so na ravni umetne inteligence.

»Če prav razumem, razmišljate o razmisleku, da bi razmislili, kako bi pohitrili vse skupaj,« je skušal poslanec Svobode razvozlati pojasnila državne sekretarke. Njegov strankarski kolega Borut Sajovic pa je na razpravi o kriznih razmerah v kmetijstvu pogrešal poslanke in poslance Resnice, zlasti njihovo vodjo Katjo Kokot, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Kokotova je Sajovicu prek videa, ki ga je objavila na socialnih omrežjih, sporočila: »Jaz se tega vašega šova ne grem.« In se vprašala: »Kaj imajo kmetje od vašega 'lapanja'?«

Z denarjem za kmetijska zemljišča bodo blažili draginjo

V potrjevanju na vladi je odlok o finančni pomoči kmetom zaradi visokih cen energentov in gnojil, ki so posledica krize na Bližnjem vzhodu, ne suše. Pobudnica te pomoči je bila evropska komisija. Komisar za kmetijstvo Christophe Hansen jo je napovedal že 27. maja, torej še v času Golobove vlade. Ko so junija v Bruslju predstavili natančnejši znesek pomoči, so izpostavili, da bo evropska komisija zagotovila 540 milijonov evrov, države članice pa naj bi k temu dodale še trikrat toliko, skupaj torej okoli 1,5 milijarde evrov. Bruselj je Sloveniji za ta namen že julija odmeril 2,71 milijona evrov. Ministrstvo za kmetijstvo po naših informacijah iz državnega proračuna sprva ni nameravalo dodati niti centa, a ker so se v vladi ustrašili, da bi lahko sicer od zadnjih državnozborskih volitev zelo pohlevni kmetje spet s traktorji zakrožili po Ljubljani, že tri mesece premlevajo, kje bi vzeli trikratnik bruseljske pomoči, to je 5,42 milijona evrov. Odločili so se, da bodo te evre pobrali s podračuna ministrstva za finance, na katerega se stekajo nadomestila, ki jih morajo zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč plačevati tisti, ki jih želijo pozidati. Ta nadomestila je leta 2011 uvedla vlada Boruta Pahorja, ki je načrtovala, da bo na leto na ta račun zbrala 20 milijonov evrov. Toda po podatkih ministrstva za kmetijstvo se jih je v šestnajstih letih nabralo le dobrih 44 milijonov evrov, od tega 5,17 milijona v prvih devetih mesecih tega leta. Janševa vlada je namreč že leta 2012 te odškodnine močno oklestila. Če ne bi bilo takrat v njej tudi ljudske stranke, ki je temu nasprotovala, bi plačevanje nadomestila celo ukinili, zato zdaj ne bi imeli od kod vzeti denarja za pomoč kmetom zaradi dragih nafte in umetnih gnojil. Bodo pa s to pomočjo odščipnili denar za odpravo zaraščanja, izvedbo agrarnih operacij, nakupe kmetijskih zemljišč in financiranje gradnje, sanacije ali posodobitve vodnih zadrževalnikov, čemur je bilo doslej namenjeno nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Toda še preden bodo pobrali denar s tega podračuna, mora državni zbor sprejeti novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo to omogočila.

Priporočamo